Janez hrano Aztekov in astronavtov goji na Gorenjskem (FOTO)
Komaj 22-letni Janez Rakovec, doma na Kmetiji pr' Matjaž v Struževem pri Kranju, je že od otroštva vedel, da se bo ukvarjal s kmetijstvom. Verjetno pa si ni niti v sanjah predstavljal, da bo zaradi kmetovanja na polje, le kakih sto metrov od domače hiše, postavil bazene s slano vodo. Točneje: na gorenjski njivi je nastala pr(a)va slovenska farma alge spirulina, ki tudi pri nas postaja vse bolj priljubljeno prehransko dopolnilo!
V tujini prava uspešnica
Takole začne pripovedovati mladenič, ki ga na spletu najdemo pod imenom Eko Janez: »Od nekdaj me je veselilo delo na kmetiji. Zanimalo me je vse, kar je povezano z zemljo, naravo, pridelavo hrane in tudi z živalmi. Zato sem se po osnovni šoli vpisal na Biotehniški center Naklo, kjer nam je v tretjem letniku šolanja za kmetijsko-podjetniškega tehnika profesor biologije Borut Lazar na eni od ur povsem po naključju predstavil spirulino.«
Ta alga, ki je na slovenskem tržišču dokaj nova, v tujini pa že vrsto let pravi hit, je mladega Janeza pred petimi leti povsem očarala. O njej je bral na spletu in v knjigah in si na domačiji postavil poskusni, dva kvadratna metra velik bazen. Nato ga je zamenjal z večjim, lani poleti pa – z veliko pomočjo prijateljev in zdrave kmečke pameti – na domači njivi postavil še večji rastlinjak. V njem so danes trije bazeni, ki jih zaseda alga spirulina. Nov rastlinjak, pravzaprav kar farma spiruline, zavzema približno 480 kvadratnih metrov, od tega je 280 kvadratov namenjenih bazenom.
Kaj je pravzaprav spirulina? »To je alga, ki izhaja iz jezera Čad v Afriki in velja za enega prvih mnogoceličarjev. V tistem delu sveta so spirulino že v preteklosti uporabljali za prehrano, prav tako so z njo svojo prehrano dopolnjevali Azteki. Da je to nekakšno superživilo, vedo tudi v Nasi, saj je zaradi izjemnih učinkov na človeško telo pomemben del prehrane astronavtov med misijami v vesolju.«
Uporabljajo jo tudi kuharji, z njo denimo na naraven način v zeleno obarvajo živila.
Kot zapisano, spirulina uspeva v slani vodi, sol pa v kranjske bazene prihaja iz Piranskih solin. Ko govorimo o njih, eden od izdelkov, ki jih imajo Piranske soline, je čokolada: takšna z dodatkom solnega cveta in ona, v kateri se solnemu cvetu pridruži spirulina. Letos so Piranske soline na tržišče poslale čokolado, narejene prav s spirulino, ki jo je na robu Kranja pridelal naš mladi sogovornik.
Hrustljava ali v prahu
Kako torej poteka gojenje spiruline? »Najprej pripravim bazen, v katerem mora biti topla slana voda – zato rastlinjak ogrevamo, temperatura v njem se giblje od 30 pa vse tja do 40 stopinj Celzija. V očiščen bazen nalijem svežo vodo, dodam sol in naravna hranila, s katerimi uravnavam tudi bazičnost vode. Nato gre v bazen že pripravljena kultura, ki v kontroliranih razmerah raste in se razmnožuje. Ko se alga dovolj razraste, sledi žetev. Bazene je treba redno čistiti, vodo pa menjavati.«
Besedo žetev Janez tu uporabi zgolj figurativno, kajti spirulina ni pritrjena na tla, kot bi si kdo utegnil predstavljati, niti ni kako drugače podobna morski travi. Spirulina so zgolj, povedano po domače, drobni zelenkasti delci, ki lebdijo v vodi, zato bi bilo morda bolje, če bi namesto o žetvi govorili o precejanju vode skozi gosta sita.
280 kvadratnih metrov so veliki bazeni.
Ko se na ta ujame dovolj zelenkaste spiruline, jo Rakovec posuši, nato pa iz nje pripravi hrustljav pripravek ali jo zmelje v prah in zapakira v povratno stekleno embalažo. »Tako hrustljavo spirulino kot tudi tisto v prahu lahko uživamo samostojno ali vmešamo v kozarec vode, popestri lahko smuti, sok, jogurt, kosmiče ... Spirulino uporabljajo tudi kuharji, z njo denimo na naraven način v zeleno obarvajo živila,« našteje nekatere od možnosti široke uporabe alge, ki se tudi pri nas počasi prebija na jedilnike vrhunskih restavracij.
