Kako se izogniti padcu odpornosti?
Četudi je epidemija koronavirusa v svoji najhujši obliki k sreči za nami, ni infekcijska klinika v zimskem času nič manj polna. Tudi letos se infektologi ter kajpak družinski zdravniki in pediatri srečujejo s številnimi okužbami z virusom gripe, respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in koronavirusom. Slednji je po podatkih NIJZ konec leta povzročal skoraj petino hudih pljučnic, zdaj je ta delež upadel. »Delež je v celoti neprimerljivo manjši kot v času pandemije, ko so bili skoraj vsi sprejemi zaradi pljučnice v bolnišnico povezani s covidom-19, še vedno pa se najdejo bolniki, ki so zboleli za pravo covidno pljučnico. Navadno imajo sicer pomembne kronične bolezni, niso bili cepljeni ali so bili cepljeni prav v začetku,« je o tej sezoni zimskih obolenj povedala infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Znano je, da je epidemija koronavirusa predvsem z ukrepi za preprečevanje prenosa okužb močno vplivala na pojav drugih bolezni. »V marsikaterem primeru so bili ukrepi za bolezni, ki so manj kužne od covida-19, še bolj učinkoviti. Po epidemiji so se te bolezni vrnile in pri otrocih zajele kar dve generaciji, tudi tisto, ki bi se okužila že v času pandemije, pa se takrat ni mogla,« je pojasnila v obdobju najhujše covidne krize vodja vladne posvetovalne strokovne skupine.
Grožnja oslovskega kašlja
Bolezen, ki je bila v času covida manj pogosta, danes pa ponekod grozi z novo epidemijo, je oslovski kašelj. V tej zimi so imeli zaradi številnih obolelih težave predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, tudi pri nas pa se je po podatkih NIJZ obolevnost v zadnjih mesecih povečala. Ob tem nas lahko nekoliko skrbi tudi padec precepljenosti proti virusu, ki povzroča oslovski kašelj in proti kateremu sicer cepi v okviru obveznega programa cepljenja.
Kot je pojasnila infektologinja, je oslovski kašelj posebej nevaren za otroke do četrtega meseca starosti, petina primerov se zaplete s pljučnico, odstotek pa se jih konča s smrtjo. Za bolezen so značilni hudi napadi kašlja, sledi pa jim nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
»Kar nekaj hudih potekov je tudi pri starejših ljudeh, pri katerih stanje poslabšujejo še kronične bolezni. Učinkovitost cepljenja z leti izzveni, zato smo tudi v Sloveniji uvedli drugi poživitveni odmerek za otroke, priporočljivo je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi. Pa seveda cepljenje nosečnic,« je še poudarila sogovornica.
Kako se ubraniti
Kako torej v navalu sezonskih obolenj ostati zdrav? Ključno vlogo pri tem igra naš imunski sistem, ki prepozna in se odziva na mikroorganizme ter druge snovi, ki lahko povzročijo bolezen. Vsak od nas ima prirojeno in pridobljeno odpornost – prvo podedujemo od matere, drugo sčasoma gradimo, tudi z izpostavljenostjo škodljivim organizmom. Gre za zapleten mehanizem, ki se od posameznika do posameznika močno razlikuje in je odvisen od različnih dejavnikov, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres, količina spanca, zgodovina okužb in cepljenj in podobno.
Omenjeni dejavniki lahko naposled privedejo do »padca odpornosti«, kar pomeni, da imunski sistem ne deluje optimalno in se ne more učinkovito boriti proti okužbam in drugim patogenom. V tem času smo lahko bolj dovzetni za prehlade in druge nalezljive bolezni, čutimo utrujenost, pomanjkanje energije, niha nam razpoloženje. Da si imunski sistem spet okrepimo, je potreben dosleden pristop k zdravemu življenjskemu slogu in vsakodnevnim navadam. Tudi prof. dr. Bojana Beović poudarja, da ključno vlogo igrata zdrava prehrana in gibanje na svežem zraku, obstajajo pa so tudi nekateri prehranski dodatki oz. zdravila brez recepta, denimo vitamin D, katerega ugodni učinki na odpornost so tudi znanstveno dokazani.
Hrana za imunski sistem
Nekatera živila in snovi dokazano pomagajo krepiti imunski sistem, naj bo z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo dejavnost. Med njimi so:
- česen
- čebula
- gobe šitake
- oranžna barvila ali karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi
- ingver
- probiotični izdelki, kot sta jogurt in kefir.
(vir: Prehrana.si)
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.