Ko smo mladi, nas vitamini ne zanimajo. A za optimalno zdravje jih moramo vnašati redno
Če vam kdo reče, da so vitamini bistveni za normalno delovanje telesa, največkrat odmahnete z roko, saj se da tudi brez njih. Ali pa celo, da gre za marketinško invazijo prodajalcev prehranskih dodatkov.
Ko smo mladi, nas zanimajo še manj, kot smo se naučili na urah biologije v osnovni šoli. Ko postanemo starejši, ko nas bolezni dohitevajo bolj pogosto, začnemo razmišljati, da so vitamini vseeno bolj pomembni, kot pa smo si mislili.
In potem imamo mogoče svoje otroke in naenkrat bolj prisluhnemo zdravnikom, ki nam dopovedujejo bistvo vitaminov. Kako so pomembni za normalno delovanje telesa, uravnavanje presnove, za rast, razmnoževanje in delovanje tkiv in organov. In ko pride čas in se naši starši postarajo, vitamini spet postanejo eni izmed glavnih igralcev v našem življenju.
Kaj sploh so
Vitamini so organske spojine, ki so nujne za pravilno delovanje telesa. Človeško telo jih ne more samo proizvajati dovolj, zato jih moramo vnesti s hrano. Sodelujejo pri različnih bioloških procesih in so ključnega pomena za vzdrževanje zdravja.
Ključno vlogo imajo pri rasti in razvoju telesa, še posebno pri otrocih in mladostnikih, veliko vitaminov je ključnih za presnovne procese v telesu. Na primer, vitamini skupine B sodelujejo pri pretvorbi hrane v energijo. Potrebni so za vzdrževanje zdravih tkiv, vključno s kožo, očmi, lasmi in notranjimi organi, nekateri vitamini, kot sta C in D, so bistveni pri ohranjanju delovanja imunskega sistema, ki pomaga telesu v boju proti okužbam.
V normalno prehranjenem in zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov, razdeljenih v dve skupini.
Nekateri, kot je vitamin K, so potrebni za tvorbo krvnih strdkov in preprečevanje prekomerne krvavitve. Določeni vitamini, še posebno antioksidanti (na primer C in E), pomagajo pri zaščiti celic pred prostimi radikali in s tem zmanjšujejo oksidativni stres v telesu, drugi igrajo vlogo pri uravnavanju hormonskega sistema, kar vpliva na različne funkcije telesa.
Pomanjkanje, bolezen
Pomanjkanje določenih vitaminov lahko privede do različnih bolezni. Na primer, pomanjkanje vitamina D lahko vodi do pomanjkanja kalcija in oslabljenih kosti. Zato je pomembno zagotoviti uravnoteženo prehrano, ki vključuje raznoliko paleto živil, bogatih z vitamini. V nekaterih primerih lahko zdravnik priporoči tudi prehranske dodatke, če je težko doseči zadostno količino vitaminov s hrano.
V normalno prehranjenem in zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov, razdeljenih v dve skupini. V prvi so štirje v maščobah topni vitamini (A, D, E in K), v drugi devet vodotopnih (osem vitaminov B-kompleksa ter vitamin C).
Vitamini brez mineralov v telesu ne morejo delovati, pa tudi telo jih brez mineralov ne more sprejeti. In medtem ko nekaj vitaminov telo lahko tvori samo, ne more tvoriti nobenega minerala.
Človeško telo ne more samo proizvajati dovolj vitaminov, zato jih moramo vnesti s hrano.
Glede na potrebno količino mineralov v telesu jih delimo na makro- in mikroelemente. Med prve spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij, med druge pa prištevamo železo, jod, baker, mangan, cink, krom, selen, molibden, kobalt in vanadij. Nezadosten vnos nekega vitamina ali minerala lahko organizem vrže iz ravnotežja ter povzroči nekatere težave.
Glavnino mineralov zaužijemo s hrano, izločamo pa z znojem, urinom in blatom. Pri dolgotrajnem pomanjkanju mineralov v hrani se njihova količina v telesu zmanjša, posledica pa so motnje v delovanju celic. A tudi pretiravati ne smemo, saj lahko škodi tudi pretiran vnos določenega vitamina. Za optimalno zdravje in počutje jih moramo s prehrano vnašati redno ter v zadostnih količinah.
