SUPER 50

Koledarsko in psihofizično pomlajevanje

Poskrbimo za telo in duha, da bomo v pomlad vstopili zdravi in dobrega počutja.
Fotografija: Vsak dan bodimo na svežem zraku, pojdimo na sprehod. FOTO: Nataliaderiabina/Getty Images
Odpri galerijo
Vsak dan bodimo na svežem zraku, pojdimo na sprehod. FOTO: Nataliaderiabina/Getty Images

Zima gre počasi h koncu, jutri se začne meteorološka pomlad, narava se bo počasi začela prebujati, mi pa … no, nekateri bomo kot prerojeni, drugi pa ravno nasprotno, utrujeni in brez energije, morebiti celo bolehni. Po mesecih hladnega vremena, krajših dni in manj telesne aktivnosti je imunski sistem lahko oslabljen. Zgodnja pomlad je zato idealen čas, da okrepimo svoje telo in ga pripravimo na toplejše mesece.

Poskrbimo za raznoliko in uravnoteženo prehrano, čim več hrane naj bo sveže, kajpak sezonske, in če je le mogoče, lokalno pridelane. Priporočljivo je uživanje zelenolistne zelenjave, kot so ohrovt, blitva, špinača – bogata je z vitamini, minerali in antioksidanti. Ne pozabimo na fermentirana živila, torej kefir in kislo zelje, ki prispevajo k zdravju črevesne mikrobiote, ta, zdaj že vemo, igra pomembno vlogo pri odpornosti organizma. Uživajmo agrume, pomaranče, limone, grenivke in mandarine, ki so naravni vir vitamina C. Slednji je močan antioksidant, ki krepi odpornost telesa in spodbuja tvorbo belih krvnih celic. Tudi cink je bistven za delovanje encimov in krepitev imunskega sistema (pa tudi možganov), najdemo ga v mesu, morskih sadežih, stročnicah, oreških in semenih. Večina ljudi s pestro in uravnoteženo prehrano lahko pokrije potrebe po cinku, na zadosten vnos pa morajo biti še posebno pozorni vegetarijanci, poudarjajo strokovnjaki z nacionalnega portala o hrani in prehrani Prehrana.si.

Uživajmo polnovredna žita, ki so bogata s hranili in vlakninami, oreščke in semena. FOTO: Rosshelen/Getty Images
Uživajmo polnovredna žita, ki so bogata s hranili in vlakninami, oreščke in semena. FOTO: Rosshelen/Getty Images

Železo je pomembno za tvorbo rdečih krvničk in učinkovito distribucijo kisika po telesu, glavni vir tega minerala v prehrani so žita in žitni izdelki (tudi kruh), meso in mesni izdelki, ribe, stročnice, zelenjava in sadje. Uživajmo polnovredna žita (ovseni kosmiči, kvinoja, ajda), ki so bogata s hranili in vlakninami, oreščke in semena (mandlji, lešniki, sončnična in bučna semena), ki so dober vir zdravih maščob, beljakovin in mineralov, stročnice, denimo leča, čičerika, fižol, so odličen vir beljakovin in vlaknin. Vsaj enkrat na teden si privoščimo ribe, losos, sardine, skuše so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 in vitaminom D. In če nam pade sladkor, namesto kupljenih sladic pojejmo žličko medu.

Dobra hidracija je ključna za delovanje imunskega sistema. Strokovnjaki kot najprimernejšo priporočajo vodo, poleg te lahko pijemo še (nesladkane) zeliščne čaje. Ingverjev z limono in medom denimo je odličen za dvig odpornosti, kamilični čaj pomaga pri pomirjanju in zmanjšanju vnetij.

Na zrak

Vse leto bi morali biti aktivni, tudi pozimi, a nas v tem letnem času res ne vleče h gibanju, sploh ne zunaj, če nismo ravno navdušeni smučarji. A telesna aktivnost na prostem krepi srčnožilni sistem, izboljšuje prekrvavitev in pripomore k splošni odpornosti organizma. Že vsakodnevni sprehodi, kolesarjenje ali lahkoten tek na zraku pozitivno vplivajo na imunski sistem. Sončna svetloba, ki je bo spomladi vse več, je pomembna za sintezo vitamina D, ta igra ključno vlogo pri krepitvi imunskega sistema in zmanjšuje tveganje za okužbe. Zato le ujemimo sončne žarke. In ker se bomo gibali, bomo zvečer prijetno utrujeni in lahko zaspali.

Po mesecih hladnega vremena, krajših dni in manj telesne aktivnosti je imunski sistem lahko oslabljen. FOTO: Morgan23/Getty Images
Po mesecih hladnega vremena, krajših dni in manj telesne aktivnosti je imunski sistem lahko oslabljen. FOTO: Morgan23/Getty Images

Dober spanec omogoča telesu regeneracijo, krepi imunsko obrambo. Poskrbimo za sproščujočo večerno rutino, na primer beremo knjigo ali poslušamo umirjeno glasbo, nikar ne buljimo v zaslone, saj to nikakor ne pripomore k uspavanju, zlasti če prebiramo novice. To nas lahko spravi v stres, ta pa, zlasti dolgotrajni, slabi našo odpornost, zato ga moramo obvladovati. Tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga in dihalne vaje, lahko pomagajo zmanjšati napetost in izboljšati psihofizično počutje. Druženje z družino in prijatelji ter preživljanje časa v naravi prav tako pripomoreta k zmanjšanju stresa in izboljšanju razpoloženja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij