Kuhajmo kot legendarni Slavko Adamlje
Leto, ko Slovenija praznuje 30. rojstni dan, so v Mladinski knjigi proslavili z zbirko Zlata Slovenija, v kateri je pet knjig o kulturni dediščini. Zapolnjene so s šegami, pregovori, ljudskimi pripovedmi in pesmimi pa tudi recepti za tradicionalne jedi. Prelistali smo novo knjigo z recepti, pod katere se je podpisal Slavko Adamlje.
Knjiga je zasnovana na delu legendarnega kuharja, ki je leta 2001 izšlo pod naslovom Slovenska kuhinja. Zdaj je več kot sto receptov zasijalo v novi luči, saj so dopolnjeni s fotografijami Toma Jeseničnika. Te so nastale so v Centru kulinarike in turizma Kult 316, kjer je jedi pripravil Uroš Flis, pomagali pa so mu sodelavci Stela Špoljar, Peter Hvalec in Andreja Klun.
Bržole, mavžlji, sadni žlikrofi
Kot je povedala urednica Nina Žitko Pucer, so v Mladinski knjigi nekatere recepte izboljšali, saj so tisti za »kranjsko klobaso, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico dobili svoje uradne inačice. Veseli smo tudi, da je avtor malce izboljšal recept za škofjeloške medene kruhke, ki so slovenska posebnost in dragocenost, saj modelčke zanje rezbari le še ena umetnica – Petra Plestenjak Podlogar. Petra nam je kruhke za snemanje tudi spekla in posodila modelčke.«
Dobra slovenska kuhinja je knjiga, ki se prek petih poglavij sprehodi po Sloveniji. Na Gorenjskem zaidemo tudi do gamsove juhe, v Bohinjskem kotu pripravimo postrv, se iz Poljanske doline vrnemo z visoško pečenko, iz Tržiča z bržolami. Na Dolenjskem se ustavimo pri kurji obari s cvičkom, tu je tudi belokranjska povitica. Zatem sledi Koroška z mavžlji, žganci z medom in koroškimi sadnimi žlikrofi.
V jedi se vmeša hmelj
Od tod skok na Štajersko in v Prekmurje, ki se predstavita s štajersko kislo juho, bujto repo, bogračem ter prleško in prekmursko gibanico, tu pa so še jedi s slovenskim zelenim zlatom – zabeljeni hmeljevi vršički in solata s hmeljem. Barve Primorske in Notranjske zastopajo jota, čompe s skuto, primorska mineštra, frika, idrijski žlikrofi in bakalca, pinca ... V knjigi so zbrane še potice, tudi te razporejene po Sloveniji.
Več kot sto jedi je po 20 letih zasijalo v novi luči.
Še nekaj besed o legendarnem Slavku Adamljetu (letnik 1950): še danes je sinonim za restavracijo v Maximarketu, kjer je delal vrsto let. V bogati karieri je osvajal nagrade na številnih kuharskih tekmovanjih in bil zlat na kuharski olimpijadi v Frankfurtu leta 1988. Napisal je več kuharskih knjig: ena se je osredotočila na jedi iz jagnjetine, sledila je že omenjena Slovenska kuhinja in pozneje, leta 2005, še Kuhinja Slovenije. Za Slavka Adamljeta velja, da je eden od znanilcev slovenskega kulinaričnega preporoda.
