Na grajskem dvorišču dišalo po divjem česnu (FOTO)
Sezona čemaža, imenovanega tudi divji česen, je v polnem razmahu. Verjamemo, da že veste, kje so rastišča, kot tudi to, da znate točno razlikovati med čemažem in njemu podobnimi (strupenimi) rastlinami, zato se danes raje osredotočamo na odtenke, ki jih na krožniku lahko nariše ta spomladanska rastlina.
Navdih za jedi smo poiskali v Preddvoru, kjer je grajsko dvorišče pred dnevi zavzela čemaževa odprta kuhinja. Sklepni dogodek kulinaričnega tedna, ki ga je Zavod za turizem Preddvor že tretje leto zapored pripravil v sodelovanju z lokalnimi gostinci, je privabil mnogo ljubiteljev divje hrane od blizu in daleč.
In kako je Preddvor povezan s čemažem? Takole so zapisali tamkajšnji turistični delavci: »Med ljubitelji čemaža je Preddvor poznan že od nekdaj, saj tukajšnja rastišča gostijo nabiralce od blizu in daleč.« Tako so v poklon tej trajnici pripravili teden, prežet z okusi divjega česna, v katerega se je (z vsaj eno čemaževo jedjo) vključilo deset lokalnih gostiln, okrepčevalnic, picerij in gorskih postojank.
Marsikaj zanimivega so pripravili: od juhe in njokov do pice s polnozrnatim testom, tu so bili posmodulja s svežim čemažem in ostalimi dobrotami, čemaževa pita in narastek, celo kruh. Marsikaj od tega je iz preddvorskih gostiln prišlo na grajsko dvorišče sredi kraja, ko je tu potekala čemaževa odprta kuhinja. Zanimivo: Andreja Markič z bašeljske Kmetije pr' Krč je ravno pravšnjo merico čemaža vmešala v sir za žar in mu pričarala čudovit okus. Slano pito s skutno-čemaževim nadevom, ocvrte kanelone z okusom divjega česna in z njim odišavljen kruh so spekli v planinskem domu na Čemšeniku.
Tamkajšnja rastišča gostijo nabiralce od blizu in daleč.
V Zavodu Grof in grofica, ki v zadnjem obdobju vnaša življenje v preddvorski grad, so zakuhali široke rezance s čemažem v smetanovi omaki in s to trajnico začinili še frtaljo, juho in kruh. Še ena preddvorska planinsko-kulinarična postojanka, Dom na Lovrencu, je obiskovalce razveselila s čemaževimi štruklji in kruhom, v katerega so dodali še ocvirke, v dolino pa so z Lovrenca prinesli tudi znamenite krofe, ki jih tod pečejo že kaki dve desetletji.
