To je najboljša domača granola

V zadnjem obdobju na policah slovenskih trgovin najdemo vse več granol. Nanjo ste verjetno naleteli, če ste v kak ljubek lokal ali mestni bistro zajadrali na zajtrk, nemara na brunch. Kaj pravzaprav je granola, od kod izvira in kaj vse lahko vmešamo vanjo, če jo pripravljamo doma?

Granolo doma pripravimo iz različnih kosmičev: ovsenih, pirinih, rženih, ječmenovih ... FOTO: Špela Ankele

Povedano po domače: to je poimenovanje za pečene kosmiče, ki jih ohladimo, obogatimo z dodatki in shranimo v posodo. Ko je čas za zajtrk, tako pripravljene kosmiče samo še združimo z jogurtom, mlekom ali rastlinskim napitkom. Če hočemo, dodamo še nekaj koščkov svežega sadja, in pisan zajtrk je tu!

Kot povedo različni viri, naj bi granolo izumili v Ameriki, in sicer v drugi polovici 19. stoletja. Prvič naj bi jo pripravili v New Yorku, v nekem zdravilišču. Jed naj bi pozneje utonila v pozabo, dokler je niso pred dobrega pol stoletja odkrili hipiji, ki so navdih iskali tudi v zdravi, naravni hrani. Hipije na tem mestu omenjamo z razlogom, kajti legenda pravi, da je zabavljač Wavy Gravy na plan potegnil ravno granolo, da bi z njo nahranil na stotine lačnih obiskovalcev legendarnega festivala Woodstock.

Ko postrežemo, lahko zajtrk obogatimo tudi s svežim sadjem in (mikro)zelenjem. FOTO: Špela Ankele

Nekako v tistem obdobju so se v Ameriki pojavile tudi prve industrijske različice. Pri nas smo jo začeli bolje spoznavati v zadnjem obdobju, ko so se k njej obrnili predvsem manjši proizvajalci. Tako v prodajalnah najdemo razne okuse: od klasičnih, sadnih in čokoladnih, do posebnih kombinacij, ki spominjajo na zavitek, gibanico in celo potico.

Če jo pripravljamo doma, ne potrebujemo veliko: zgolj kosmiče, ki jih združimo z raztopljeno maščobo in sladilom, zatem pa spečemo v pečici. Zmešamo lahko različne kosmiče: ovsene, ki so najbolj običajni, pirine, ržene, ječmenove ... Tudi maščobo lahko izbiramo in uporabimo kokosovo ali oljčno olje, maslo ali kaj četrtega. Poigramo se tudi z različnimi načini sladkanja – od agavinega ali javorjevega sirupa prek kokosovega sladkorja vse do medu.

Še širši je razpon dodatkov, ki jih vmešamo na koncu. Izberemo lahko oreščke, suho ali liofilizirano sadje, čokoladne koščke, različne začimbe, tudi semena (sončnična, bučna ter druga). In kokos – v obliki moke ali hrustljavih ostružkov! Pripravimo večjo količino, da si bomo naredili zalogo za kak teden ali dva. Ko jo bomo delali prihodnjič, pa se lahko zavrtimo še na vrtiljaku začimb in vanjo vmešamo malo cimeta, pimenta ali kardamoma, morda naribanega muškatnega oreščka, ščepec klinčkov v prahu.