SPANJE JE POMEMBNO

Nespečnost slabi odpornost

Slabo celjenje ran, prebavne težave in stres ter več prehladov na leto so glavni kazalniki, da imate oslabljen imunski sistem, tak vas bo slabše ubranil pred okužbami.
Fotografija: Če večkrat zbolite, je to zagotovo znak, da imate oslabljen imunski sistem. FOTO: Stefanamer/Getty Images
Odpri galerijo
Če večkrat zbolite, je to zagotovo znak, da imate oslabljen imunski sistem. FOTO: Stefanamer/Getty Images

V teh zimskih dneh, ko razsajajo gripa in številni drugi respiratorni virusi, je v boju proti njim poleg upoštevanja priporočil za preprečevanje njihovega širjenja (redno umivanje rok, izogibanje zaprtim prostorom in cepljenje) pomembno tudi, v kakšni kondiciji je vaš imunski sistem. Da je ta oslabljen, se zavemo šele, ko zbolimo.

Na imunski sistem negativno vpliva stres. Gre za fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na potencialno škodljive ali ogrožajoče dejavnike, ki se imenujejo stresorji. »Stresor je lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna reakcija,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ob besedi stres večina najprej pomisli na stresne dogodke, kot so izguba službe, smrt sorodnika ali prijatelja, ločitev in rojstvo otroka, manj pa na tisti stres, ki se ga sploh ne zavedamo. Denimo zaradi obsedenosti z različnimi stvarmi oziroma dejavnostmi. Dolgoročni stres, menijo strokovnjaki, zmanjša število limfocitov, belih krvnih celic, ki telesu pomagajo pri boju proti okužbam. Torej, nižje ko so njihove ravni, bolj ste izpostavljeni tveganju za okužbo z virusi.

Večkrat bolni

Eden od znakov, da vaš imunski sistem ni v dobri formi, je tudi, da imate denimo več kot štirikrat na leto vneta ušesa, dvakrat na leto pljučnico ali trpite za kroničnim sinusitisom ali ste večkrat prehlajeni. Torej, ne le dva- ali trikrat na leto, kot je to običajno za večino posameznikov. V takih primerih razmislite, kaj delate narobe, oziroma spremenite življenjski slog. Začenši s prehrano, ki naj bo zdrava in uravnotežena. Izogibajte se alkoholu, prenehajte kaditi.

Prehrana naj bo uravnotežena. FOTO: Anna Pustynnikova/Getty Images
Prehrana naj bo uravnotežena. FOTO: Anna Pustynnikova/Getty Images

Dober kazalnik, da bi morali narediti več za svoje zdravje, so tudi pogoste prebavne težave. Manj bo teh, bolje se bo vaše telo borilo z virusi. V črevesju je namreč polno živčnih celic oziroma jih je tako veliko, da mu, kot je pred časom za hrvaški Jutarnji list razložil Andrija Karačić, specializant abdominalne kirurgije v eni od zagrebških bolnišnic in ustanovitelj prvega hrvaškega centra za črevesni mikrobiom, rečejo tudi drugi možgani.

Črevesje o vsem, kar čuti, pa naj gre za presladko kavo ali zastrupljeno hrano, sporoča možganom, ti pa se na to seveda odzovejo. Karačić denimo svetuje, kako z življenjskimi navadami vplivati na črevesni mikrobiom, da bo na koncu zadovoljno tako črevesje kot možgani. Za dolgoročno obrambo pred stresom in posledično tudi pred virusi so najboljše probiotične bakterije. Pomembno je, da črevesju zagotovite raznovrstno prehrano, in če se odločite, da boste nekatere jedi oziroma živila črtali z jedilnika, jih nadomestite z drugimi. Ključ do dobre komunikacije kemičnih signalov med črevesjem in možgani je raznolikost črevesnih bakterij.

Rane se ne celijo

Znak, da bo treba bolje skrbeti zase, je tudi slabo in dolgotrajno celjenje ran na koži. Celjenje je namreč odvisno prav od zdravih imunskih celic.

Za konec ne gre spregledati morebitnih težav s spanjem. Da bo vaše telo pripravljeno na boj proti virusom in boleznim, mora biti dovolj spočito. Nenehna utrujenost, še posebno če je posledica dolgotrajne nespečnosti, zelo slabo vpliva na imunski sistem. Spanje izboljšuje posameznikovo odpornost in imunske odzive, kar je, kot poudarjajo na NIJZ, pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Skrbite tudi za črevesje. FOTO: Ocusfocus/Getty Images
Skrbite tudi za črevesje. FOTO: Ocusfocus/Getty Images

Poleg tega znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje, okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir) in posameznikovo telesno pripravljenost in energijsko bilanco. Če boste vsak dan poskrbeli za vsaj sedem ur spanca, se bo to poznalo tudi na vašem duševnem zdravju in čustvenem razpoloženju. Probleme, na katere boste naleteli v službi ali zasebnem življenju, boste reševali bolj zbrano in trezno. Spanje izboljša presnovo telesa, so še zapisali v posebni zloženki, torej uravnava količino inzulina in glukoze, apetit in telesno težo ter ohranja bogat mikrobiom črevesja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije