Peke z drožmi se je učil v Franciji (FOTO)
Leta 2014 sem se začel spogledovati z drožmi, nato sem se odpravil na tečaj v Francijo, na mednarodno šolo peke z drožmi, imenovano Ecole internationale de Boulangerie. Leta 2018 sem odprl pekarno, v kateri danes pečem za štiri restavracije tu v okolici Blatnega jezera, med njimi za znano družinsko restavracijo Kistücsök.«
Takole Peter Horvat, ki živi v madžarski vasici Szólád, kakih deset kilometrov proč od Blatnega jezera, opiše svojo z drožmi tlakovano zgodbo. Ta se začne na bližnji njivi, na kateri naš sogovornik goji rž: »Iz te rži zmeljemo moko, ki jo uporabljam izključno za starter oziroma za drožni nastavek.« Kaj pa preostala moka, ki jo uporablja za svoje hlebčke, bagete in brioše? »Ta je skrbno izbrana, torej ekološka. Zmeljejo jo v treh mlinih, ki delujejo tukaj v okolici Blatnega jezera,« se k osnovnim sestavinam za svoj kruh ozre Peter Horvat, ki je po poklicu ekonomist.
Peče štirikrat na teden, vsakokrat zamesi 150 kilogramov moke, kar pomeni, da nastane približno 250 kilogramov drožastih dobrot. »V načrtu imam, da bi pripravljal tudi izdelke iz listnatega testa, denimo rogljičke,« pojasni projekcijo prihodnosti. Morda se je na rogljičke spomnil tudi zaradi tečaja v Franciji, ki ga opiše z besedami: »En teden sem bil na tečaju, v naši skupini pa nas je bilo pet navdušencev nad peko z drožmi iz vse Evrope. Spoznali smo veliko zanimivega o peki kruha z drožmi in se posvetili tudi kemijskim procesom ter razmeram, v katerih droži optimalno delujejo.«
Če omenimo še eno, bolj znano madžarsko ime, ki prav tako obvlada peko z drožmi: to je znana madžarska slaščičarka Zsuzsanna Ötvös, ki v budimpeštanski Restavraciji Laurel vodi pripravo slaščic in pekovskih izdelkov. Je avtorica kuharskih knjig, zapolnjenih z recepturami za sladice. V tej restavraciji so znani po tem, da gostu radi predstavijo jasne okuse: njen kruh z drožmi, dopolnjen zgolj s hladno dimljenim maslom. Z našim sogovornikom Petrom Horvatom jo poleg ljubezni do droži druži še nekaj – skrbna izbira lokalnih sestavin, torej različnih vrst ekološke moke, saj sta oba prepričana, da lahko le tako na kruhu ustvarimo tisti pristni, v okolje tesno vpeti okus.
Rad bi pripravljal tudi izdelke iz listnatega testa, denimo rogljičke.