Postavimo se virusom po robu
Verjetno se še nikoli nismo toliko posvečali imunskemu sistemu kakor zadnje čase: kako krepiti odpornost v zadnjem hipu?
Odpri galerijo
Telovadbo je mogoče ob malce iznajdljivosti in upoštevanju napotkov izvajati tudi doma. FOTO: Roman Šipić
V tem obdobju se vsi, verjetno bolj kot kdaj prej, zavedamo pomena odpornosti. Kako okrepiti zdravje in se postaviti po robu najvztrajnejšim virusom, z novim koronavirusom na čelu? Nasvetov nam zadnje dni ne primanjkuje, a vendarle velja nekatere ponoviti.
Prehrana je eden od izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Z ustrezno izbiro vsebine krožnika ga lahko podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolikega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z maščobnimi kislinami omega-3, po drugi strani pa poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj te v telesu pospešujejo vnetne procese.
Vitamin C še vedno poveljuje v boju proti okužbam, zato naj ga bo karseda veliko. Kislo zelje je številka ena, slovenska jabolka so prav tako bogata z njim, podobno jagodičevje, paprika, kivi in citrusi, predvsem grenivka. Jedem dodajajmo peteršilj in česen, ko je to le mogoče.
Vitamin A si zagotovimo z jetri, sladkim krompirjem, bučami, korenjem, ohrovtom in špinačo, vitamin D z ribami in jajci, seveda pa ne pozabimo na pomemben pomežik soncu, ki nas te dni prav razvaja, zato si privoščimo kakšen kratek sprehod – ta mora biti, kot zapovedujejo zdravstveni strokovnjaki, kar se da osamljen, če ne gre drugače, se soncu nasmehnite z okna, balkona, vrta ...
Privoščimo si vitamin E, ki ga najdemo v mandljih, špinači, sončničnih semenih in avokadu, pomemben je vitamin B6, ki ga skrivajo čičerika, ribe, jetra, pistacija, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam. Folno kislino, na katero nikakor ne smejo pozabiti nosečnice, nam zagotovijo leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče, dragoceni baker ponujajo goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav, cink pa bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav in indijski oreški. S selenom so bogati brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca, z močnim železom pa jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol in pistacije.
Ti kritični časi niso ravno naklonjeni športnemu udejstvovanju, a telo je treba kljub temu razgibati. Kdor ima sobno kolo ali drugo telovadno napravo, ima seveda velikansko prednost, preostali pa se bodo morali malce znajti, a si lahko vseeno izdelajo uspešen vadbeni načrti: v domači dnevni sobi lahko opravimo številne raztezne vaje in vaje za moč, ogrejemo pa se lahko tudi z lahnimi poskoki in tekom na mestu.
Lažje vaje opravljamo vsak dan, najmanj pol ure, najmanj dvakrat na teden pa izvajamo še vaje za moč oziroma krepitev mišic in sklepov. Ne pozabimo na dovolj spanca, ki je eden od temeljev odpornosti, zdaj pa je resnično tudi skrajni čas, da se odpovemo kajenju, občutno zmanjšamo ali pa kar opustimo uživanje alkohola in pozabimo na druge nezdrave navade, kot je čezmerno uživanje slaščic in transmaščob, ki ne le da telesu ne pomagajo v boju proti obolenjem, temveč ga še dodatno obremenjujejo, vodijo v debelost in s tem povezane tegobe.
V boju proti novemu koronavirusu smo bili deležni preštevilnih higienskih napotkov zdravstvenih strokovnjakov, a ker se okužba vztrajno širi, velja nekatere ponoviti. V kriznem obdobju se izogibajmo uram, zapestnicam, prstanom in drugemu nakitu, da lahko kar najučinkoviteje umijemo roke. Nohti naj bodo kratki (umetni v tem času nikakor niso primerni), prsti naj nikoli ne brskajo po ustih.
Saj to že veste, pa raje povejmo še enkrat: roke si umivamo s toplo vodo in milom večkrat na dan najmanj 20 sekund, po potrebi uporabimo razkužilo z najmanj 60-odstotno vsebnostjo alkohola. Kašljamo in kihamo v rokav ali robec ter tako preprečimo širjenje morebiti kužnih kapljic po prostoru. Ne dotikamo se oči, nosu in ust. Ne rokujemo se in s sogovorniki ohranjamo najmanj poldrugi meter razdalje.
Vitamini in sonce
Prehrana je eden od izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Z ustrezno izbiro vsebine krožnika ga lahko podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolikega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z maščobnimi kislinami omega-3, po drugi strani pa poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj te v telesu pospešujejo vnetne procese.
Sadja in zelenjave naj bo čim več. FOTO: Jure Eržen
Vitamin A si zagotovimo z jetri, sladkim krompirjem, bučami, korenjem, ohrovtom in špinačo, vitamin D z ribami in jajci, seveda pa ne pozabimo na pomemben pomežik soncu, ki nas te dni prav razvaja, zato si privoščimo kakšen kratek sprehod – ta mora biti, kot zapovedujejo zdravstveni strokovnjaki, kar se da osamljen, če ne gre drugače, se soncu nasmehnite z okna, balkona, vrta ...
Tudi če moramo ostati doma, se lahko razgibamo in okrepimo telo.
Privoščimo si vitamin E, ki ga najdemo v mandljih, špinači, sončničnih semenih in avokadu, pomemben je vitamin B6, ki ga skrivajo čičerika, ribe, jetra, pistacija, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam. Folno kislino, na katero nikakor ne smejo pozabiti nosečnice, nam zagotovijo leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče, dragoceni baker ponujajo goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav, cink pa bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav in indijski oreški. S selenom so bogati brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca, z močnim železom pa jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol in pistacije.
Gibanje, spanec in higiena
Ti kritični časi niso ravno naklonjeni športnemu udejstvovanju, a telo je treba kljub temu razgibati. Kdor ima sobno kolo ali drugo telovadno napravo, ima seveda velikansko prednost, preostali pa se bodo morali malce znajti, a si lahko vseeno izdelajo uspešen vadbeni načrti: v domači dnevni sobi lahko opravimo številne raztezne vaje in vaje za moč, ogrejemo pa se lahko tudi z lahnimi poskoki in tekom na mestu.
Lažje vaje opravljamo vsak dan, najmanj pol ure, najmanj dvakrat na teden pa izvajamo še vaje za moč oziroma krepitev mišic in sklepov. Ne pozabimo na dovolj spanca, ki je eden od temeljev odpornosti, zdaj pa je resnično tudi skrajni čas, da se odpovemo kajenju, občutno zmanjšamo ali pa kar opustimo uživanje alkohola in pozabimo na druge nezdrave navade, kot je čezmerno uživanje slaščic in transmaščob, ki ne le da telesu ne pomagajo v boju proti obolenjem, temveč ga še dodatno obremenjujejo, vodijo v debelost in s tem povezane tegobe.
V boju proti novemu koronavirusu smo bili deležni preštevilnih higienskih napotkov zdravstvenih strokovnjakov, a ker se okužba vztrajno širi, velja nekatere ponoviti. V kriznem obdobju se izogibajmo uram, zapestnicam, prstanom in drugemu nakitu, da lahko kar najučinkoviteje umijemo roke. Nohti naj bodo kratki (umetni v tem času nikakor niso primerni), prsti naj nikoli ne brskajo po ustih.
D-vitamin je eden najdragocenejših: soncu se lahko nasmejemo tudi z okna.
Saj to že veste, pa raje povejmo še enkrat: roke si umivamo s toplo vodo in milom večkrat na dan najmanj 20 sekund, po potrebi uporabimo razkužilo z najmanj 60-odstotno vsebnostjo alkohola. Kašljamo in kihamo v rokav ali robec ter tako preprečimo širjenje morebiti kužnih kapljic po prostoru. Ne dotikamo se oči, nosu in ust. Ne rokujemo se in s sogovorniki ohranjamo najmanj poldrugi meter razdalje.
