Preveč dobrega boli. Ne pustite si vzeti šunke, potice in jajc, a bodite zmerni
Da se med prazniki ne bi prenajedli, bog ne daj do slabosti ali še česa hujšega, denimo obiska urgence, se raje držimo nazaj. Toda: koliko jajc je dovolj in koliko šunke? In koliko kosov potice je preveč? Ker tovrstnih jedil ne jemo pogosto, jih naš organizem preprosto ni vajen in težko prenese velike količine energijsko bogate hrane.
Lahkomiselnost oziroma bolje rečeno požrešnost pa bomo slej kot prej obžalovali. Preveč dobrega nas lahko namreč boli. Želodec pač ni vreča brez dna, v katero bi zmetali vse, kar vidimo. Že zdravi ljudje naj bi pazili, da ga ne bi preobremenili, še bolj previdni pa bi morali biti vsi, ki imajo že sicer težave.
S pretiravanjem z velikonočnimi jedmi si lahko pridelamo gastritis, pogosti so akutni napadi žolčnika, putike. Večja količina težke in mastne hrane in pijače je agresivni dejavnik, ki lahko neposredno draži želodčno sluznico ali pa poveča izločanje želodčne kisline, zaradi česar hitreje pride do vnetja zgornjih prebavil. Zaradi težke hrane se že prej vneta želodčna sluznica še bolj vname in imamo še več težav, saj se želodčna kislina čezmerno izloča. Posledica so zgaga, bolečine in krči v trebuhu. Če želodčna kislina zaide navzgor v požiralnik, lahko povzroči pekočo bolečino, ki je lahko podobna infarktu. Pogosta je tudi napihnjenost.
Del velikonočne pojedine so jajca, ki so v priporočenih količinah del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti ter veliko vitaminov in mineralov, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). A kljub temu priporočajo, da jih zaradi vsebnosti holesterola in neželenih nasičenih maščob omejimo: zdrav odrasel človek lahko zaužije od tri do pet jajc na teden. K agresivnim dejavnikom, ki dražijo želodčno sluznico in povečajo njeno izločanje, spada tudi sladka hrana. Čokolada je dobra za srce, a samo temna in ne več kot en košček na dan. Če pojemo celega čokoladnega zajca ali nekaj večjih čokoladnih jajc, bomo srcu prej škodili. In še: kakovost naj bo pred količino. Kupimo kakovostna čokoladna jajčka, če je le mogoče, iz temne čokolade z višjo vsebnostjo kakava in manj sladkorja.
Meta in komarček
Nekatere tuje raziskave kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za 1,5 kilograma, sicer pa drugih dolgoročnih posledic ni, pravijo strokovnjaki z nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga ...), ki običajno minejo brez večjih zapletov, zaradi vsega pa se lahko poslabšajo naše počutje, razpoloženje in storilnost, tudi imunski sistem in ne nazadnje zdravje, pravijo na NIJZ.
Nič ni narobe, če se občasno, med prazniki, pregrešimo, da le pretiravanje s hrano ne postane navada. Privoščimo si najljubšo potico, a en kos, ne polovice cele. Dobro je, da si znamo ob blažjih težavah pomagati sami, in sicer tako, da razredčimo povečano izločanje želodčne kisline. To storimo tako, da popijemo več vode, naj ne bo pretopla in ne preveč mrzla, tudi mleko lahko pijemo, če ga imamo radi, poleg tega uživamo lažjo hrano. Razdražen želodec lahko pomirita meta in melisa, kamilica ni priporočljiva, saj naj bi še dodatno dražila, pri vetrovih in napenjanju pomagajo komarček, kumina in janež. Če se nam spahuje, nas boli za žličko ali imamo težave s povečanim izločanjem želodčne kisline, si lahko pomagamo z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Delovati začnejo hitro, a imajo kratkotrajen učinek.
Temelj zdravega prehranjevanja je v uravnoteženosti, zato naj niti med prazniki ne manjka svežega sadja in zelenjave.
Ne na kavč, na sprehod
Temelj zdravega prehranjevanja je v uravnoteženosti, čeprav so na praznični mizi šunka, potica in jajca, naj v teh dnevih (in tudi sicer) ne manjka svežega sadja in zelenjave ter izdelkov iz polnovrednih žit. S tem zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov in vlaknin, ki ugodno vplivajo na našo prebavo, svetujejo prehranski strokovnjaki. Pri vsakem obroku pojejmo tudi malo zelenjave, solate na primer, tudi sadja. Saj veste: pet na dan. Če vemo, da nam določena hrana povzroča težave, se ji ognemo, samo zato, ker so prazniki, nam ne bo prizaneseno z bolečinami, napihnjenostjo. Jejmo večkrat na dan majhne količine, izogibamo se uživanju hrane po 18. uri.
Če nismo lačni, ne jejmo. Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane, svetujejo strokovnjaki s prehrana.si. Piti moramo ves dan, da ohranimo hidriranost telesa, poleg tega zadostna količina vode pomaga odpravljati strupe iz telesa, izboljšuje prebavo in dvigne raven energije.
Pomembno je, da jemo sede, počasi, vsak grižljaj dobro prežvečimo, okušamo hrano in uživamo v aromi, okusih, tako bo manj možnosti, da bi pojedli zares preveč. Preden vzamemo repete, počakamo vsaj deset minut. Možgani šele približno dvajset minut od začetka prehranjevanja pošiljajo signale sitosti, v tem času pa lahko, če jemo (pre) hitro, naredimo že veliko škode. Jetra so naša glavna čistilna naprava, škodljive snovi nam pomagajo izločiti iz telesa.
Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti.
A če jih obremenimo z veliko težke hrane in alkohola (ki draži želodčno sluznico), svojih nalog ne zmorejo več uspešno opravljati, ni čudno torej, da smo med prazniki utrujeni, brez energije, imamo slabo prebavo. Zato se po vsakem obroku, zlasti obilnem, ne zleknemo na kavč pred teve, ampak se odpravimo na sprehod, najraje v naravo. Tako bomo spodbudili prebavo. In če smo sicer redno telesno aktivni, si tudi med prazniki privoščimo jutranjo telovadbo ali večerno jogo.
