Vitamin C moramo v telo vnesti s hrano. S kuhanjem ga ne uničimo
Vitamin C sodeluje v številnih bioloških procesih, med drugim pri tvorbi kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, zlasti pa poudarjamo njegovo vlogo pri delovanju imunskega sistema: krepi ga in nas varuje, da ne zbolimo takoj, ko nekdo v naši bližini kihne.
Priporočen dnevni vnos za odraslega je 80 mg, kar je dokaj enostavno doseči: tako količino zaužijejo s štirimi jagodami in dvema cvetovoma kuhane cvetače. Toda: cvetačo smo skuhali, koliko vitamina sploh ostane v njej? In kako je z limonovim sokom, ki ga dodajamo v vroč čaj? Se koristi C-vitamina izgubijo?
Precej več kot citrusi ga lahko vsebuje paprika ali jagodičevje.
Ne, pravijo na Inštitutu za nutricionistiko, saj se pri običajnih postopkih kuhanja ohrani precej vitamina C. »So pa velike razlike v izgubah vitamina C, ki so odvisne od vrste živila in postopka segrevanja,« pravi prof. dr. Igor Pravst z omenjenega inštituta: »Raziskave so pokazale, da pri kuhanju brokolija na sopari ali z mikrovalovi skoraj ne pride do izgub vitamina C, pri blanširanju se ga izgubi približno četrtina, pri kuhanju v vreli vodi pa skoraj polovica. Podobno je pri krompirju, kjer pa tudi kuhanje na sopari ali z mikrovalovi uničita približno 20 odstotkov vitamina C. Najboljši nasvet je, naj se pri kuhanju uporabi minimalna količina vode in da je čas kuhanja čim krajši.«
Ljudje ga nismo sposobni proizvesti, zato ga moramo v telo vnesti s hrano. Ne drži splošno prepričanje, da so najbogatejši viri vitamina C limona in drugi citrusi, precej več ga lahko vsebujeta paprika in jagodičevje, pravi prof. dr. Pravst in še, da je pomemben vir tega vitamina v prehrani Slovencev krompir: z njim zaužijemo tudi do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa.
Tudi v pijačah ima omejeno stabilnost, ne drži pa mit, da razpade, ko ga damo v vrelo vodo. »Če v vrel čaj dodate limonov sok, se bo večina vitamina C ohranila. Če pa bi takšen čaj ustekleničili in shranili za dlje, bi postopoma razpadel ves vitamin.« S to težavo se soočajo tudi proizvajalci pijač, kadar jih obogatijo z dodatkom vitamina C – običajno v obliki askorbinske kisline. »Zakonodaja predpisuje, da mora biti količina deklariranega vitamina C za celoten čas uporabnosti izdelka skladna s količino, navedeno na označbi, z upoštevanjem tolerančnih mej. Proizvajalci zato v pijače lahko dodajo tudi dvakrat toliko vitamina C, kot je navedeno na označbi med podatki o hranilni vrednosti,« pove doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.
Na stabilnost vitaminov v izdelkih sicer vpliva vrsta različnih dejavnikov, vključno s temperaturo hranjenja, materialom embalaže in izpostavljenostjo sončni svetlobi. Še posebno pri neustrezno hranjenih izdelkih se lahko zgodi, da tudi pred pretečenim rokom trajnosti vsebujejo precej manj vitamina C, kot je navedeno na embalaži, še pravi.
