Sledi preteklosti odtisnili v čokolado (FOTO)
Domačini v Radovljici radi rečejo, da so doma v najslajšem slovenskem mestu. Kako tudi ne: v Lescah so že davno ustanovili družinsko podjetje za proizvodnjo čokolade. Tovarna Gorenjka, ki bo prihodnje leto praznovala okroglih sto let, je bila povod, da so v Radovljici leta 2012 pripravili prvi čokoladni festival, ki je v mesto vsakokrat privabil na tisoče obiskovalcev.
Sladki festival so zasnovali v zavodu za turizem in kulturo, ki ga je dolga leta vodila neutrudna Nataša Mikelj. Zdaj, po desetletju pisanja turističnih čokoladnih zgodb, se je pravkar omenjena odločila, da z družino odpre butično čokoladnico. Zakaj?
Po znanje na splet in v Italijo
»Festival čokolade je bil res lepa zgodba in kar nekako mi ni bilo jasno, kako to, da se nihče ne spomni, da bi v Radovljici odprl čokoladnico,« začne pripovedovati Nataša Mikelj, ki je sladki kotiček ob vhodu v stari del mesta, imenovan Radolška čokolada, odprla z možem Gregorjem ter prijateljico, podjetnico in soinvestitorico Eriko Kostanjšek.
Takole nadaljuje: »Potem pa je prišla pandemija in časi, ko smo šli v trgovino le na vsakih 14 dni. Če nisem prinesla dovolj čokolade in čokoladnega namaza, so me doma že spraševali, zakaj nisem kupila več. In smo si rekli, da pojemo toliko obojega, da bi lahko kar začeli delati čokolado.«
Beseda je dala besedo, ideja je bliskovito hitro zorela in družina Mikelj – poleg Nataše in Gregorja še njuni Iza in Lanai – je bila kar nekako spontano že na lastni čokoladni poti. Veliko znanja so našli na spletu, še več so jim ga nesebično posredovali tisti, ki so že dlje sladki podjetniki: »Povezala sva se z znancem in dobrim prijateljem Samom Osmanchevichem, ki je bil med drugim prvi lastnik čokoladnice Rajska ptica. Štiri mesece intenzivnega dela z njim sva nadgrajevala z dodatnimi izobraževanji v Zagrebu, kjer izvajajo profesionalne delavnice za čokolaterje, kasneje pa še z izobraževanji v Italiji. Riccardo Magni, italijanski mojster, je bil zadnji, pri katerem se je Gregor kalil za samostojno pot izdelave odličnih čokoladnih izdelkov.«
S pehtranom, ajdo in šnopsom
»Radolška čokolada ni le prodajalna. To je butična čokoladnica, kjer praline, čokolade in tudi druge izdelke izdelujemo ročno iz izbranih surovin. Naše izvirne recepture so rezultat trdega dela in zaveze kakovosti. Okuse pralin bogatijo lokalne sestavine, pogosto nabrane prav v Radol'ci,« pravi Nataša Mikelj, ki med lokalno navdihnjenimi okusi omeni tudi pehtran, ajdo, med, šnops in orehovec. Ponosni so tudi na to, da sodelujejo s slovenskimi chefi, denimo z Urošem Štefelinom, ki se z ekipo iz Vile Podvin (ena Michelinova zvezdica) prav te dni seli v Hišo Linhart sredi Radovljice.
Kdor vstopi v novo čokoladnico, pa ne bo očaran le zaradi pestrosti okusov, ampak ga bodo bržčas pritegnili tako pogled v zakulisje izdelave sladkih dobrot, ki je vidno iz trgovinice, kot zanimive zgodbe. Ena je povezana z Bogatajevo hišo, v pritličju katere je nova čokoladnica: »V 19. stoletju je družina Bogataj, ki je lastnica hiše še danes, imela tu klobučarno, prej pa je bila okrog 200 let v hiši barvarna.
Prvi barvar je bil Matija Kunstel, nato pa drugi člani te družine vse do leta 1895, ko je barvarska obrt zamrla.« Zato so vzorci, ki so nekdaj na blagu kraljevali v barvarni, zdaj odtisnjeni na embalaži Radolške čokolade.
