Tradicionalne kroparske jedi: v Kropi nekoč veliko gostiln, danes le dve

Kropa je kraj, ki je v radovljiški občini stisnjen ob vzhodno vznožje Jelovice. Domačini so ponosni na kovaško tradicijo, ki ji je posvečen tudi tukajšnji muzej, poleti pa skrbno pripravijo tradicionalni Kovaški šmaren, na katerem obiskovalcem ponosno prikažejo koščke kovaške preteklosti. Lani, ko je bila Slovenija evropska gastronomska regija, pa so se domačini vprašali tudi, kakšna (pre)hrana je spremljala njihove prednike.

Dognanja so te dni strnili v muzejsko glasilo, imenovano Vigenjc (beseda sicer označuje kovačnice, v katerih so v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici kovali žeblje), ki pripoveduje o dediščini prehrane v Kropi in bližnji Kamni Gorici.

Nova številka glasila Vigenjc je dragocen dokument, ki opisuje okuse preteklosti tega gorenjskega kraja. FOTO: Špela Ankele

Kot je pojasnila Saša Florjančič, kustodinja Kovaškega muzeja, prehrana v Kropi ni bila toliko vezana na letni čas kot drugod po Gorenjskem, kjer so se ukvarjali s kmetovanjem. Hrano so domačini tedaj kupovali na sejmih, medtem ko so žito kupovali drugod, tudi v Banatu, in ga v moko zmleli v Kropi, kjer so bili v preteklosti kar trije mlini.

Trgovske vezi so imeli stkane s Hrvaško in Primorsko, od koder so sem potovali začimbe, olje in vino, denimo sladko vino iz okolice Trsta, imenovano bržanka. In če je iz Trsta proti Kropi potovalo vino, je v obratno smer, poleg kovaških izdelkov, potoval tudi šnops, ki so ga kuhali domačini na Gorenjskem.

Poleg kustodinje Saše Florjančič so v raziskovanju okusov kroparske preteklosti sodelovali še člani tukajšnjega kulturnega društva, katerega predsednik je Anže Habjan, in člani turističnega društva, ki ga vodi Metka Kavčič. Pri pripravi člankov za glasilo, ki objema dediščino teh krajev, pa so sodelovali še Toni Bogožalec, Kaja Beton, Saša Roškar, Tatjana Dolžan Eržen in Jožica Škofic.

Morda še to: v Kropi je bilo v preteklosti veliko gostiln, danes sta ostali le še dve – Gostilna pr' Kovač in Gostilna pri Jarmu. Zadnjo že 35 let vodita zakonca Avsenik, Urška in Andrej, ki dobro obvladata kroparske jedi. Med njimi so najbolj značilne žonta (pražena jetrca), fržolovc (lahko bi ji rekli fižolova enolončnica), zelene kolerabice (kolerabe, kuhane s krompirjem), glavnač (oziroma krompir in zelje), svež fižol v zrnju z jabolčno čežano in sladkulce.