Včasih ga je treba dodajati

Med vitamine skupine B uvrščamo osem različnih vitaminov, vsak od njih pa ima ključno vlogo za določene telesne funkcije in procese. Z zdravo in uravnoteženo prehrano zaužijemo dovolj vitaminov B-kompleksa, nekaterim pa stroka vendarle svetuje dodajanje.

Raznovrstna živila

»Vitamin B1 oziroma tiamin je zelo pomemben za presnovne reakcije v telesu, saj skrbi za nastanek ATP (adenozin trifosfat), ki našim celicam daje energijo,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Naslednji je vitamin B2 oziroma riboflavin, ki sodeluje pri tvorbi rdečih krvnih celic in se bori proti prostim radikalom. B3 ali niacin skrbi za uravnavanje živčnega in prebavnega sistema ter pretvorbo hrane v energijo. Pantotenska kislina je drugo ime vitamina B5, ki razgrajuje maščobe in ogljikove hidrate ter sodeluje pri tvorbi hormonov. B6 oziroma piridoksin je ključen za sintezo živčnih prenašalcev, torej za normalen razvoj in delovanje možganov, prav tako pri sintezi hormonov serotonin in noradrenalin, ki imata velik vpliv na razpoloženje. B7 ali biotin sodeluje pri proizvodnji hormonov. Sledi B9 oziroma folna kislina, ki je ključna za razvoj celic, sintezo DNK, spodbujanje rasti rdečih krvničk in zmanjšuje tveganje za okvaro ploda. Kot zadnjega v skupini opredeljujemo B12 oziroma kobalamin, ki uravnava živčni sistem in tako kot B2 in B9 igra pomembno vlogo pri nastanku rdečih krvničk.«



Kot rečeno, vitamine B-kompleksa najdemo v različnih živilih, zato je vsak dan ključna pestra in zdrava izbira jedilnika, poudarja sogovornica: »B1 je v žitih, polnozrnatih živilih, jajcih, fižolu in oreščkih. Veliko vitamina B2 imajo mleko in mlečni izdelki, pusto meso, zelena listnata zelenjava, stročnice ter jajca in oreščki. V vseh teh živilih je tudi B3, dodatno pa ga najdemo v kvasu. Avokado, brokoli, krompir, stročnice, meso in jajca imajo visoko vsebnost vitamina B5. Tudi B6 je v krompirju in mesu, veliko ga je še v čičeriki, sadju in ribah. B7 najdemo v pšeničnih kalčkih, jajčnih rumenjakih, ribah, mleku, gobah, orehih, mesu, blitvi in lososu, ki obenem vsebuje tudi veliko B9. Ta je prisoten tudi v govedini, jetrih, špinači, fižolu, beluših, pomaranči, arašidih in temni listnati zelenjavi. Zadnji, B12, je edini, ki je v školjkah, veliko pa ga je tudi v ribah, govejem mesu, mleku, siru, jogurtu, jajcih in govejih jetrih. Ker so omenjeni vitamini prisotni v veliko različnih pridelkih oziroma izdelkih, jih s prehrano zaužijemo popolnoma dovolj za normalno delovanje našega telesa.«

Folna kislina nujna za plod

A vendarle jih je občasno treba dodajati, med ogrožene pa stroka uvršča predvsem starejše od 50 let, uporabnike antacidov oziroma zdravil, ki nevtralizirajo želodčno kislino, ljudi, ki redno uživajo alkohol, vegetarijance, vegane, nosečnice in doječe matere, bolnike s celiakijo, gastritisom in drugimi boleznimi prebavil, pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Ti ljudje v prehrano dodatno vključujejo prehranska dopolnila z vitamini B-kompleksa. Osebe brez kakršnih koli zdravstvenih težav lahko z zdravo in uravnoteženo prehrano pridobijo popolnoma dovolj vitamina B. Izjema so vegani in vegetarijanci, ki jim priporočamo redno dodajanje vitamina B12, ter nosečnice, ki naj uživajo folno kislino. Dodajanje vitamina B9 pred zanositvijo in med nosečnostjo namreč dokazano zmanjšuje okvare novorojencev, predvsem prepreči nepravilno zapiranje živčne cevi. Nekateri sicer dodatno uživajo določena prehranska dopolnila za povečanje energije, izboljšanje spomina ali razpoloženja, zdravje las in kože ter podporo imunskemu sistemu.«