Z veselim decembrom žalost za dihala
Začelo se je tisto obdobje v letu, ko so pogostejše virusne okužbe dihal. Med njimi so prehlad, covid in gripa. Simptomi so podobni, pa vendar niso pri vseh boleznih enaki. Prehlad je akutno, kratko in blago obolenje z značilnimi znaki, to so bolečine v žrelu, kihanje, izcedek iz nosu ali zamašen nos, solzenje, lahko tudi mrazenje in blago povišana telesna temperatura, blage bolečine v mišicah, lahko blag suh kašelj. Prehlad se spontano pozdravi v petih do desetih dneh. Možni zapleti so vnetje sinusov in ušes.
Pri sezonski gripi se pojavijo nenadna povišana telesna temperatura (38,8–40˚C), izrazite bolečine v mišicah in kosteh, mrazenje, izčrpanost, bolečine v žrelu, izrazit glavobol in izrazit suh kašelj. Večina okuženih z gripo ozdravi v tednu ali dveh. Okužba navadno poteka blago, možen pa je tudi težji potek bolezni (ta zahteva zdravljenje v bolnišnici) s pljučnico, redkeje odpovedjo dihanja ali celo smrtnim izidom.
Med 100.000 in 200.000
Gripa je zelo nalezljiva bolezen, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Najučinkovitejši ukrep, ki ščiti tako pred gripo kot tudi pred morebitnimi zapleti, je cepljenje. Vsako leto za gripo zboli med 100.000 in 200.000 prebivalci Slovenije, pri nekaterih lahko bolezen poteka z zapleti in se lahko konča celo s smrtjo, zato predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje. Samo v UKC Ljubljana vsako leto zaradi gripe in z njo povezanih zapletov zdravijo več kot 500 bolnikov.
Z uravnoteženo prehrano bomo telesu zagotovili vse vitamine in minerale.
Ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Covid-19 se kaže z vročino ali mrzlico, kašljem, zasoplostjo ali težkim dihanjem, utrujenostjo, vnetim grlom, izgubo okusa ali voha, bolečinami v telesu, glavobolom, zamašenim nosom ali izcedkom iz nosu, tudi drisko. Simptomi so lahko blagi ali hudi.
V letošnjem 47. tednu so laboratorijsko potrdili štirinajst okužb z virusom influence A, prisotna sta bila oba podtipa. V letošnji sezoni (od 30. 9. 2024 do 24. 11. 2024) so v Sloveniji laboratorijsko potrdili 33 primerov influence tipa A. Delež vzorcev, pozitivnih na SARS-CoV-2, je bil v 47. tednu 8-odstoten. Še vedno je veliko različice KP.3, veča se delež XEC, še vedno je v znatnem deležu prisotna različica BA.2.86.
Med drugimi virusnimi povzročitelji okužb dihal so prevladovali rinovirusi (27 odstotkov testiranih vzorcev), delež pozitivnih na enteroviruse je 3 odstotka testiranih vzorcev. Sledijo adenovirusi (4 odstotki testiranih vzorcev), virusi parainfluence (v 3,1 odstotka testiranih vzorcev), prisotni so bili vsi tipi. Poleg virusnih mnogi laboratoriji dokazujejo tudi prisotnost določenih bakterijskih povzročiteljev okužb dihal. Delež vzorcev, v katerih se pojavlja Mycoplasma pneumoniae, znaša med 12 in 14 odstotki.
Zdravo črevesje, zdravi mi
Da ne bi zboleli, moramo okrepiti imunski sistem, da bi mu dali kar največjo možnost in sposobnost boriti se proti okužbam, ki smo jim izpostavljeni. Skrbimo za dobre navade, o katerih na teh straneh pogosto pišemo. To so redna telesna vadba, dovolj kakovostnega spanca, blaženje stresa in zdrava, uravnotežena prehrana. Ta naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, polnozrnatih izdelkov in beljakovin ter zdravih maščob, tako bomo telesu zagotovili vse vitamine in minerale, ki jih potrebuje, ne le za normalno delovanje, temveč tudi za boj proti virusom in bakterijam, ki nas lahko položijo v posteljo.
Predvsem poskrbimo za dovolj vitamina C, privoščimo si papriko, citruse, zeleno listnato zelenjavo, s katerimi bomo poskrbeli za več belih krvnih celic, ki se borijo z okužbami. Probiotiki, denimo kefir in kislo zelje, podpirajo zdravje črevesja, kar je zelo pomembno. Saj veste, več kot 70 odstotkov našega imunskega sistema je v črevesju, torej: če imamo zdravo črevesje, bomo tudi mi bolj zdravi. In nikar ne pozabimo na vodo: hidracija je nujna.
Če nam voda ne gre zlahka po grlu, si pripravimo zeliščni čaj, ta nas bo obenem še pogrel. Pijemo tudi naravne, sveže stisnjene sokove, denimo iz zelenjave, kot so korenje, pesa in špinača, ti so polni vitaminov in mineralov, ki podpirajo imunski sistem in pomagajo pri boju proti okužbam. Korenčkov sok je odlična izbira, bogat je z vitaminom A in kalijem. Vitamin A je ključen za zdravje kože in sluznic, ki so prva obrambna linija proti okužbam. Poleg tega vsebuje antioksidante, ki zmanjšujejo oksidativni stres in vnetja v telesu.
Pomemben vitamin D
Strokovnjaki poudarjajo pomen vitamina D: krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za okužbe, kot sta prehlad in gripa. Poleti se tvori v koži, pozimi, ko sonca ni dovolj, pa ga številnim prebivalcem manjka, zato je priporočljivo jemati dodatke sončnega vitamina. Pomanjkanje tega vitamina je povezano s slabšo odpornostjo, to pa z višjim tveganjem zbolevanja za respiratornimi boleznimi. Najboljši vir vitamina D so jetra, ribe (losos, skuša), jajca, zlasti rumenjak. Mimogrede: sončni vitamin izboljšuje tudi razpoloženje, kar je še kako pomembno v teh sivih dneh, ko se prenekateri zlahka vda malodušju. Obenem pomaga ohranjati mentalno in fizično energijo, zato razmislite o dodatkih!
Prostor, v katerem se zadržujemo, zlasti če je v njem več ljudi, večkrat na dan prezračimo.
Tudi cink je na seznamu priporočenih, telesu pomaga proizvajati krvne celice, ki se borijo proti okužbam; če se že spopadamo z okužbo, naj bi cink skrajšal trajanje simptomov in tudi čas okrevanja. Če nam ga manjka, smo bolj nagnjeni k okužbam. Najdemo ga v rdečem mesu, školjkah, oreških in semenih. Kaj pa železo? Če nam ga manjka, smo utrujeni, odpornost je slabša, posledično je večja možnost okužb. Rdeče meso, leča, temna čokolada so njegovi dobri viri.
Nikakor ne moremo mimo medu, ki ugodno vpliva na delovanje človeškega organizma in deluje antioksidativno, protimikrobno in protivnetno, a so nekatere vrste bolj učinkovite kot druge. Zlasti močna naj bi bil novozelandska manuka, a niti domače niso od muh. Pri nas, denimo, za najbolj učinkovitega velja kostanjev, z njim je primerljiv tudi hojev. Za Slovenijo je značilnih sedem najpogostejših vrst medu, poleg omenjenih še akacijev, cvetlični, lipov, smrekov in gozdni. Temnejši (kostanjev, smrekov, gozdni in hojev) vsebujejo več fenolnih spojin in imajo večjo antioksidativno učinkovitost.
Roke naj bodo čiste
Seveda ni dovolj, če telovadimo sem pa tja in če sadje in zelenjavo jemo enkrat na teden. Nujna je doslednost, najbolje je, če vse našteto počnemo vsak dan. Vztrajanje je ključ do dobrega počutja.
In še nekaj je pomembno, tega smo se naučili med pandemijo: ko razsajajo bolezni, kot sta gripa in covid, ter druge, nosimo masko, zlasti če se ne moremo ogniti množici, in si res dosledno umivamo roke. Mlačna voda in milo sta zakon, po potrebi pa s sabo nosimo vlažne robčke ali razkužilo. Ne pozabimo na redno čiščenje površin in predmetov z vodo in detergentom. Gripa se namreč prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo, poudarijo na NIJZ. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur, pravijo strokovnjaki z NIJZ in dodajajo: »Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.«
Še en ukrep, ki nič ne stane, je zračenje: prostor, v katerem se zadržujemo, zlasti če je v njem več ljudi, večkrat na dan prezračimo, ventile na radiatorjih zapremo, okna odpremo na stežaj, naredimo prepih, na tak način bo zadostovalo petminutno zračenje.
Leteče kužne kapljice
Kdor zboli, naj ostane doma, da bolezni ne širi (naj vam gredo sodelavci ali pa soseda v bloku še tako na živce). Počivamo, pijemo dovolj tekočine, po potrebi nižamo vročino. Pazimo, kako kihamo in kašljamo, vselej v rokav ali robček, torej si pokrijemo nos in usta. V nasprotnem kapljice med kašljanjem poletijo tudi dva metra daleč. Pijemo tople napitke, uživamo juho, tudi piščančjo, na katero so prisegale že naše babice: je polna hranil, pomaga pri hidraciji telesa, vsebuje tudi beljakovine, ki so ključne za obnovo tkiv in boj proti okužbam.
Poleg tega topla juha pomirja boleče grlo in olajša dihanje. Po potrebi vzamemo ameriški slamnik, uživamo ga, ko že zbolimo, z njegovo pomočjo naj bi skrajšali čas bolezni, če ga vzamemo takoj, ko se pokažejo simptomi, pa tudi preventivno (nekatere raziskave so pokazale, da lahko tako zmanjšamo možnosti, da zbolimo za prehladom). Omenili smo že C-vitamin, ta antioksidant podpira imunski sistem, najbolje pa je, če ga zaužijemo z živili, ki so bogata z njim, tako bomo namreč poskrbeli še za druge vitamine in minerale, ki krepijo odpornost.
