Zdravi v pomlad
Zdaj je čas, da vrnemo telo v formo, v kakršni smo bili, preden je nastopila zima. Ne le z gibanjem, predvsem s hranilnimi snovmi, ki jih organizem nujno potrebuje za optimalno delovanje. In katera hranila telo po zimi najbolj potrebuje?
Preženimo utrujenost
Med snovmi, ki jih velja vnašati v telo, so maščobne kisline omega-3. Njihova vloga v telesu je izjemno pomembna. Znižujejo krvni tlak, izboljšujejo razpoloženje, znižujejo raven trigliceridov (tip maščob v našem krvnem obtoku, ki v prevelikih količinah lahko povzročijo zoženje ali zamašitev žil), upočasnjujejo nalaganje plaka v arterijah, zmanjšujejo možnost za srčni napad in miokardni infarkt. Poleg tega uživanje izboljšuje očesno zdravje ter pozitivno vpliva na delovanje možganov. Pomanjkanje kislin omega-3 lahko povzroči številne težave, od utrujenosti, slabega spomina in suhe kože do nihanja razpoloženja, depresije in slabe cirkulacije. Ti simptomi se med zimskimi meseci navadno še okrepijo. Da bi zaužili dovolj kislin omega-3, uživajte hladno stisnjeno konopljino olje, orehovo olje ali laneno olje ter veliko mastnih rib, kot je losos.
Še eno hranilo, ki vam ga po zimi zelo verjetno primanjkuje, je D-vitamin. Ta se od drugih vitaminov razlikuje po tem, da ga telo lahko sintetizira, ko je izpostavljeno sončnim žarkom. Problem nastane, ko soncu nismo dovolj pogosto izpostavljeni, kar je pri nas nekje od oktobra do marca. Samo iz hrane je zadostne količine tega vitamina skoraj nemogoče dobiti, zato segamo po prehranskih dodatkih. Samoplačniški laboratoriji omogočajo hiter in dokaj poceni pregled krvi, s katerim lahko ugotovite, ali imate tega vitamina v krvi dovolj, napotnico pa vam po potrebi napiše tudi vaš osebni zdravnik. Največ D-vitamina v hrani najdemo v ribjem olju, ribah, jajcih in živilih, obogatenih s tem vitaminom. V toplih, s soncem obsijanih mesecih zanj poskrbite z vsakodnevnim 15-minutnim izpostavljanjem soncu.
Naše telo vitaminov ne more proizvajati samo, pridobi jih z raznoliko, uravnoteženo prehrano.
Močna imunost, lepa koža
Vitamin C krepi imunski sistem, vpliva pa tudi na zdravje in lepoto kože, zato ga v kozmetični industriji pogosto dodajajo negovalnim izdelkom. V naravi je v posebno visokih koncentracijah prisoten na primer v šipku in zelenjavi, kot sta paprika in zelje.
Vitamini skupine B so odgovorni za številne presnovne funkcije. Med drugim so pomembni za proizvajanje energije, normalno delovanje živčnega sistema in regeneracijo mišic in kože. Večino jih dobimo s hrano. Za vegane in vegetarijance je problematičen vitamin B12, saj ga v rastlinski prehrani ne najdemo. Prisoten je v ribah, mesu, siru in mlečnih izdelkih. Hudo pomanjkanje vitamina B12 se kaže kot megaloblastna anemija in se lahko odrazi v okvarah živčnega sistema.
Cink je eden od najbolj osnovnih mineralov, ki jih potrebuje naše telo. Sodeluje pri pomembnih telesnih procesih – med drugim podpira prebavo in delovanje imunskega sistema. Zaradi cinka imamo zdrave lase, nohte in kožo. Priporočen dnevni vnos za odraslega je 7–10 mg. Takšno količino vnesete v telo, če na primer na dan zaužijete eno jajce.
Ob koncu zime so naše zaloge vitamina C zelo izčrpane.
