KORUZA
Živilo, ki blaži želodčne težave
Pravega poletnega piknika brez koruze ni; ta rumena in nadvse zdrava krasotica ima malo kalorij, zato pomaga ohranjati vitkost, niža krvni tlak in holesterol.
Odpri galerijo
Čas je za koruzo! Najslajša je seveda, če jo rabutamo, a da ne bo zamere pri sosedih, jo raje kupimo: najpomembnejše je, da ne zamudimo te sezonske dobrote, ki ni le zdrava, ampak v kuhinji izjemno vsestransko uporabna. In odlična tudi za tiste, ki bi radi v poletnih mesecih ohranili vitkost, kajti odvečnih kalorij nima, obenem pa je hranljiva in energijsko bogata.
Priljubljena je prav zaradi svojega sladkega okusa, ponaša pa se z uravnoteženo sestavo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Telesu zagotavlja betakaroten, tiamin, B5, folno kislino, niacin, vitamin C, fosfor, kalij in magnezij, zaradi vlaknin pa je prijazna do prebave: študije kažejo, da pomaga blažiti želodčne in prebavne tegobe ter celo preprečevati raka debelega črevesa.
Poleg tega znižuje visok krvni tlak in holesterol ter ugodno deluje na sladkor v krvi, varuje oči in ohranja zdravo živčevje, za tiste, ki bi radi izgubili kakšen kilogram, pa je nedvomno dobrodošel podatek, da učinkovito ohranja občutek sitosti, zato občutka lakote ni, pa čeprav smo zaužili zelo malo kalorij.
Koruza je daleč najbolj razširjeno osnovno živilo na svetu, prvi dom pa so ji davno nazaj dajali Maji in Azteki. Španski osvajalci so jo predstavili Evropi v 16. stoletju, a le kot kulinarični spominek, veliko pozneje pa je postala stalnica v kuhinji stare celine. Danes je nepogrešljiva pri številnih narodih po svetu, možnosti njene uporabe v kulinariki pa so preštevilne.
Najmlajši imajo najraje kar storže, najboljši so narabutani, ki jih skuhamo ali pa, še bolje, popečemo nad ognjem. Po želji solimo, mnogi zraven ponudijo zeliščno maslo. Koruzna zrna lahko kuhamo v juhah, enolončnicah in jih dodajamo solatam, mnogi prisegajo na koruzno moko, iz katere spečejo odličen kruh, zadnja leta, ko je mehiška kuhinja osvojila tudi naše geografsko območje, pa so redki tisti, ki ne poznajo koruznih tortilj in čipsa. In le kdo ne mara polente, ki jo lahko uživamo sladkano z mlekom ali pa kot prilogo mesnim, v Sredozemlju pa predvsem ribjim jedem!
No, industrija je seveda iznašla številne možnosti uporabe koruze, od dekstroze do koruznega sirupa in rafiniranega koruznega olja, koruza pa je tudi eden od temeljev živalske krme, a pravi ljubitelji se ne ozirajo na ta dobro znana dejstva: konec poletja je še vedno mogoče uživati v okusnih plodovih, v preostalih mesecih pa si je iz zrn, ki jih pridobivajo iz druge sorte, mogoče pripraviti slastno pokovko.
Priljubljena je prav zaradi svojega sladkega okusa, ponaša pa se z uravnoteženo sestavo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Telesu zagotavlja betakaroten, tiamin, B5, folno kislino, niacin, vitamin C, fosfor, kalij in magnezij, zaradi vlaknin pa je prijazna do prebave: študije kažejo, da pomaga blažiti želodčne in prebavne tegobe ter celo preprečevati raka debelega črevesa.
Poleg tega znižuje visok krvni tlak in holesterol ter ugodno deluje na sladkor v krvi, varuje oči in ohranja zdravo živčevje, za tiste, ki bi radi izgubili kakšen kilogram, pa je nedvomno dobrodošel podatek, da učinkovito ohranja občutek sitosti, zato občutka lakote ni, pa čeprav smo zaužili zelo malo kalorij.
Najbolj vsestranska, najbolj priljubljena
Koruza je daleč najbolj razširjeno osnovno živilo na svetu, prvi dom pa so ji davno nazaj dajali Maji in Azteki. Španski osvajalci so jo predstavili Evropi v 16. stoletju, a le kot kulinarični spominek, veliko pozneje pa je postala stalnica v kuhinji stare celine. Danes je nepogrešljiva pri številnih narodih po svetu, možnosti njene uporabe v kulinariki pa so preštevilne.
Najmlajši imajo najraje kar storže, najboljši so narabutani, ki jih skuhamo ali pa, še bolje, popečemo nad ognjem. Po želji solimo, mnogi zraven ponudijo zeliščno maslo. Koruzna zrna lahko kuhamo v juhah, enolončnicah in jih dodajamo solatam, mnogi prisegajo na koruzno moko, iz katere spečejo odličen kruh, zadnja leta, ko je mehiška kuhinja osvojila tudi naše geografsko območje, pa so redki tisti, ki ne poznajo koruznih tortilj in čipsa. In le kdo ne mara polente, ki jo lahko uživamo sladkano z mlekom ali pa kot prilogo mesnim, v Sredozemlju pa predvsem ribjim jedem!
Med drugim ugodno deluje na sladkor v krvi, varuje oči in ohranja zdravo živčevje.
No, industrija je seveda iznašla številne možnosti uporabe koruze, od dekstroze do koruznega sirupa in rafiniranega koruznega olja, koruza pa je tudi eden od temeljev živalske krme, a pravi ljubitelji se ne ozirajo na ta dobro znana dejstva: konec poletja je še vedno mogoče uživati v okusnih plodovih, v preostalih mesecih pa si je iz zrn, ki jih pridobivajo iz druge sorte, mogoče pripraviti slastno pokovko.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
09:00
Jesensko branje