Če imate težavo najti motivacijo za tek, morate tole prebrati
Razmerje med vloženim in dobljenim definira učinkovitost dejanja ali odločitve ter določa naš odnos do rezultata. V preteklosti je bila za preživetje in razvoj človeške vrste ključnega pomena dovolj velika učinkovitost, ki je omogočila obstoj.
Evolucija in entropija skozi neomejeno količino časa neusmiljeno brišeta neučinkovite sisteme ter dvigujeta tiste bolj učinkovite. Učinkovitost gibanja je bila ključna za preživetje v boju za obstanek. Zato tudi bolj učinkovito gibanje občutimo kot prijetno in dobro, a neučinkovito pa kot neprijetno in boleče.
Skozi odraščanje se otrok uči urejenosti in tako izboljšuje svojo učinkovitost. Ko je dovolj učinkovit za obvladovanje trenutnih zahtev in obremenitev, ga radovednost žene naprej.
Učinkovitost je osnova za življenje brez bolečin in nam omogoča učinkovito zmanjševanje entropije. Z opazovanjem in izboljševanjem učinkovitosti ustvarjamo razmere za življenje, rast in veselje. Bolj, ko boste spoštovali pomen učenja, ki bo vplival na večjo urejenost, kompleksnost in učinkovitost, bolj se bo vzporedno s tem zmanjševala odvisnost od nepotrebnih tehnologij in tek boste izvajali vestno in skrbno.
Tako ohranimo osebno svobodo, želje, cilje in urimo sposobnosti, da vse želeno dosežemo. Ob tem pa se zavedamo tako pravic kot dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Površen in nepozoren tek bo tako hitro kaznovan s slabim rezultatom in neželeno bolečino ali poškodbo. Enako kot pri katerem koli delu.
Zato pri vajah AEQ dajemo tolikšen poudarek povečanju urejenosti, kompleksnosti in učinkovitosti gibov ter dvigu jasnosti komunikacije v sebi.
Skozi vaje se nam postopoma vrnejo že izgubljene sposobnosti; izboljšamo jih z manj truda, a z več občutka, znanja in radovednosti.
To miselnost poskušajmo prenesti tudi na druga področja svojega življenja; tako bomo z leti postali boljši, modrejši in učinkovitejši, entropijo pa bomo nadzorovali. Hkrati pa vaje nagrajujejo vestnost in odgovornost ter kaznujejo vihravost, pretiravanje in ignoriranje realnega stanja v telesu.
Zakaj je pri tekaških gibih učinkovitost tako pomembna
Učinkovitost nam prija in nas spravi v dobro voljo. Dobro razmerje med vloženim in dobljenim občutimo kot prijetno in v tem uživamo. Slabo razmerje nas jezi, razočara, povzroči strah in tesnobo ter napetost in bolečine.
Vaje AEQ in praktično razumevanje odnosa akcija – reakcija omogočajo izboljšanje razmerja med vloženim trudom in dobljenim gibom, izboljšajo pravilno krajšanje in sproščanje mišic v gibanju ter vedenje, čutenje in razumevanje tega, kar delamo.
Šele takrat razumemo počutje in se lahko odločamo, kaj spremeniti, da bi izboljšali razmerje, posamezen gib nam pomaga to tudi občutiti. Tek nam bo lažji, ljubši, po njem se bomo celostno bolje počutili.
Vse to so znaki, da smo izboljšali učinkovitost in zmanjšali trud. Skladno s tem nam bo rasla tudi želja po teku in ta ne bo več posledica dovolj močne volje ali odločenosti.
Odvisnost od močne volje jasno kaže na neučinkovitost tega, kar delamo, saj z močno voljo nadomeščamo pomanjkanje notranje življenjske radosti in želje po življenju, ki jo ustvarja učinkovitejše gibanje.
Razumevanje in praktična uporaba teh povezanosti sta ključnega pomena za nenehen napredek v življenju. Za tekača ima to izjemne posledice. Metoda AEQ povečuje spretnosti mišljenja, kar nam omogoča prilagoditev novih informacij za domačo rabo, delo in tek.
V želji po pozitivnih rezultatih moramo te informacije ustvarjalno prilagoditi svojemu življenju. To je pa mogoče le ob dobri povezanosti telesa in duha.
Odrešujoče premišljevanje o izidu
Ustvarjalna prilagodljivost je lahko videti kot igra in dejansko je igriva, kljub temu pa zahteva slog mišljenja, ki je logičen in zaporeden ter tudi intuitiven in globoko oseben – na kratko, je celostno možganski miselni proces za uspešno reševanje problemov.
Ob pomanjkljivi povezavi prihaja do premlevanja o problemih, kar je lahko negativno. Vprašanja kot: »Kaj je narobe? Kdo je zmešal štrene? Zakaj se to dogaja meni? Kdo je kriv?« se ukvarjajo s tem, kaj je narobe, in vam tako posrkajo moč in ustvarjalnost. Hkrati pa ustvarijo občutek tesnobnosti, ki je vse prepogosto motiv za tek, da bi se skozi njega oddahnili od sebe in notranje napetosti in praznine.
Premišljevanje o izidu pa je pozitivno. Je nasprotje premišljevanja o problemu in vas bo pravilno usmerilo, namesto da bi vas puščalo, da se utapljate v negativnih mislih.
Pri ciljnem mišljenju se sprašujete takole: »Kaj imam pod nadzorom? Kaj lahko storim v zvezi s tem? Kaj me bo razgibalo? Kaj me bo motiviralo in vzbudilo? Kako lahko spremenim ta položaj?« Ciljno mišljenje spremeni probleme, ki energijo črpajo, v cilje, ki polnijo z energijo.
Premišljujte več o rešitvi kot o problemu in se pridružite uspehu. Z drugimi besedami, predstavljajte si, kakšen bi bil občutek živeti v svoji rešitvi. To je odličen način, ki vas pripelje do poti k rešitvam.
Ustvari pa tudi napetost med problemom in rešitvijo. Ta napetost se po naravi nagiba k temu, da se razrešuje v pozitivno smer.
Če imate težavo najti voljo za tek, sta najboljša rešitev preverjanje motivov in čustev ter počutja, ki jih povezujete s tekom, ter primerna sprememba odnosa do sebe in teka. Preveč trpljenja in trme ter premalo užitka, lahkotnosti in mehkobe kaže na neučinkovitost.
Neučinkovitost pa telo vedno kaznuje z odpovedjo poslušnosti in pripravljenosti izpolnjevati ukaze iz glave.
***
Avtor članka je Aleš Ernst, učitelj metode AEQ 5. stopnje
