Kdo so superbabice in superdedki
Na svetovnem prvenstvu v Ironman triatlonu na Velikem otoku na Havajih je bil tudi tekmovalec Hiromu Inada star 86 let. 3,8 kilometra je preplaval v 01:51:25, 180 kilometrov je prekolesaril v 08:02:40, maratonsko razdaljo pa je premagal v 06:28:17.
Če prištejemo še menjave, je cilj prišel v 16 urah in dobrih 53 minutah. Predstavljajte si svoje enako stare sorodnike in večina se lahko zamisli.
K razmisleku dodajte še podatek, da je bilo »dedkov in babic« v starostni skupini 70–74 več kot 50. Vsi si zaslužijo predpono super-, po lavinih poljih so se podili z zavidljivimi rezultati za mnoge iz mlajših kategorij.
Ali so ti zmogljivi posamezniki posebni?
Na neki način vsekakor so. Vendar preden se poglobimo v njihovo posebnost in izjemno zmogljivost ter zdravje športnikov veteranov, ne bo odveč podatek, da se je treba na svetovno prvenstvo kvalificirati. Teh veteranskih športnikov je torej še veliko več, na Havajih so bili samo zmagovalci.
Zmogljivost ljudi, ki v starosti zmorejo bistveno več kot povprečni zemljan, tako predstavlja odličen biološki model za proučevanje fiziologije zdravega staranja.
Raziskujejo se predvsem povezave med telesno aktivnostjo in podaljšanjem naše biološke dobe preživetja. Povezave med zdravjem športnikov veteranov in neaktivno populacijo pa že precej dobro poznamo. Že dolgo. Nedvomno lahko trdimo, da so telesno aktivni ljudje bolj zdravi.
Ljudje, ki so telesno aktivni in so »močni« tudi v drugih komponentah življenjskega sloga, ki podpira zdravje, imajo neprimerno manj bolezenskih težav.
Pa ponovimo te »druge komponente« ob telesni aktivnosti: primerno prehrano, spanje in sposobnost obvladovanja stresa. Predstavniki te trdožive skupine ljudi so tudi fizično aktivni ljudje zaradi svojih življenjskih okoliščin (na primer kmetje), ki so telesno aktivnost znali vkomponirati v zdravju bolj prijazen način življenja.
Številni aktivni ljudje ga niso. Pogost problem fizično zelo aktivnih ljudi je namreč pretiravanje v eno smer, kar vodi v »zgaranost«. Življenjsko ali športno.
Tu se pojavlja razlika med športno aktivno populacijo in »fizičnimi delavci«. Ljudje, ki jim telesno delo ni nuja, vadijo sistematično in pogosto bolj poskrbijo za prehrano, spanje in so bolj odporni na stres. Zato ravno ta skupina »veteranskih športnikov« predstavlja dober model življenjskega sloga. Zato si poglejmo to perspektivo starosti.
Zdravje starejših športnikov
Leta 2017 je bila objavljena avstralska raziskava, v kateri so prikazali osupljivo primerjavo med telesno aktivnimi veterani in njihovimi vrstniki.
Analizirali so podatke 156 športnikov veteranov, starih več kot 40 let, ki so tekmovali na Pan-pacifiških športnih igrah v več kot 40 športnih panogah, in jih primerjali z njihovimi slabo aktivnimi vrstniki. V vseh starostnih kategorijah in na tako rekoč vseh področjih bolezenskih težav so bili aktivni veterani bistveno bolj zdravi. Seveda tudi športniki veterani niso bili absolutno zdravi.
Tako kot pri njihovih neaktivnih vrstnikih se je tudi k njim priplazila kakšna kronična bolezen. Vendar niso pustili, da jim onemogoči športno aktivnost.
Ta življenjska nastavitev se najbolj odraža pri športnih veteranih, starih več kot 70 let. V povprečju so imeli športni veterani eno kronično bolezen in eno redno zdravilo. Njihovi sovrstniki pa od 14 do 15 (!) kroničnih bolezenskih diagnoz in od 11 do 15 predpisanih zdravil na posameznika. Posebej »slabo« so se odrezali starostniki, ki so v domski oskrbi.
Pri teh številkah se ne vprašamo več, ali je bila bolezen razlog, da se nekdo ne ukvarja s športom. Glede na jasne podatke raziskave je telesna aktivnost očitno močno preventivno zdravilo in dejansko eden izmed ključnih dejavnikov, ki lahko loči zelo bolnega starostnika od aktivnega. Ta praviloma skrbi sam zase in se občasno udeleži kakšne veteranske tekme. V kateremkoli športu.
Ali smo kos temu družbenemu in zdravstvenemu izzivu?
Pa začnimo kar pri našem bivšem predsedniku Pahorju. Za zmago na volitvah verjetno ni dovolj, da preteče maraton. Dobro je, da predsednik predstavlja zgled aktivnega življenjskega sloga, a njegova predsedniška vloga bo res pripomogla k zdravju slovenskega naroda, da bodo vsi starejši Slovenci, in tudi Slovenke, kot on tekli, kolesarili, brcali žogo, skratka telovadili.
In pri tem jedli primerno hrano in ne prehranska dopolnila. Na ta način bodo ohranjali funkcionalno maso in zdravje ter zmogljivost telesa.
Lažje bodo obvladovali stres in se za tolažbo ob svojih težavah ne bodo zatekali k modnim muham diet, ki nas obletavajo in obljubljajo vse mogoče, ter gurujem, ki začnejo svojim »varovancem« usmerjati življenja iz njihovega življenja.
Športna aktivnost je namreč tudi dober medij, ki omogoča številne socialne stike na zdravi strani življenja. Samo ozrite se na velike in manjše športne prireditve.
Veliko ljudi se nanje vrača zato, ker tam srečajo svoje športne prijatelje. Marsikatera znanstva, ki so porojena pri športnem druženju, v življenje posameznika prinesejo dragoceni občutek skupnosti in kvalitete športnega načina življenja. To je še posebej dragoceno za starejše, ki se jim socialni krog oži, še posebej po njihovi upokojitvi.
Še več, dodatni motiv, da se politiki vključijo v iskanje rešitev, ki bi približale ljudem šport kot zdravilo v njihovi aktivni življenjski dobi in kasneje v starosti, je ekonomski.
Podatki iz različnih virov kažejo, da s starostjo izrazito narašča poraba zdravstvenih sredstev zaradi kroničnih bolezni in zdravil za njihovo obvladovanje.
Posebej je skrb vzbujajoč podatek, da tistih 20 odstotkov starejših, ki so odvisni od pomoči drugih, porabi 46 odstotkov vsega zdravstvenega denarja.
Zanimivo je, da se eden izmed avtorjev raziskave, ki je objavila te podatke, piše Pahor. Za bivšega predsednika Pahorja (ina zdajšnjo predsednico) pa so te številke rdeči alarm, da svoje aktivnosti še bolj usmeri v to sfero našega skupnega življenja v državi, ki jo predstavlja.
Superbabice in superdedki, ki se podijo po športnih poljanah, torej niso nekakšne biološke izjeme. Večinoma so to ljudje, ki so vzeli zdravje v svoje roke in telesno aktivnost vključili v svoje življenje.
Gospa, ki je na havajskem Ironmanu zmagala v moji starostni skupini, je bolnica z rakom in je v »prejšnjem« življenju opravljala pisarniško delo.
