Koliko ljudi je telesno dejavnih?
Ta pomlad bo posebna in je čas, ko bi bilo nujno, da se obrnemo h koreninam in se vprašamo, zakaj naj bi redno vadili in kaj nas pri tem ovira.
So ljudje, ki imajo občutek, da jih bo telesna vadba ubila; zanje je pojem gibanja opredeljen z izbiro prevoznega sredstva na nelastni pogon. Na koncu drugega spektra so ljudje, ki jim šport pomeni življenje. Resnica je nekje vmes.
Kot pribito pa drži, da je redna telesna vadba najcenejše in vsakomur dostopno zdravilo, brez resnejših sopojavov. Če nekdo vadi v okviru zmožnosti svojega telesa in življenja, je to ob pravilni prehrani in zadostnem spancu najboljša preventiva za psihične in zdravstvene tegobe. Nedvomno tudi drži, da so ljudje, ki redno vadijo, srečnejši.
Telesna vadba ima številne dimenzije
Tisti, ki so že ugotovili pomen vadbe za telesno in duševno zdravje, vadijo redno. Zato je ta sestavek namenjen ljudem, ki ne vedo, kako bi umestili redno vadbo za zdravje v svoj življenjski slog.
Poudarjam, za zdravje, kar ni enako temu, da vadite za tekaški Ljubljanski maraton ali kolesarsko Franjo. To zna biti čudovito, a je mišljeno predvsem kot češnja na smetani posameznikovega zdravja. Zato je smiselno, da se obrnemo h koreninam in se vprašamo: zakaj naj bi redno vadili in kaj nas pri tem ovira?
To je res napor!
Večina namreč ne razume, da je vadba za telo naporna dejavnost, in če ne preživimo uvodne faze v redno vadbo, potem morebiti pomaga, da razumemo smisel tega truda ali celo mučenja, da se izpostavi temu stresu.
Še več: mnogi ne razumejo, da je samo vadba, brez ustreznih drugih ukrepov, ki omogočajo, da telo spravi učinke presnovnega stresa na telo v zdravju koristne presnovne učinke, lahko zelo škodljiva. To so osnovna izhodišča za vse, še bolj za nas zdravstvene delavce, ki večkrat preveč poenostavljeno nekomu svetujemo zdrav življenjski slog.
Pri tem nemalokrat delamo osnovne napake, ko na primer fantaziramo, »naj nekdo telovadi in ob tem ne je ali pa recimo je samo zdravo hrano, da bo shujšal«.
Tudi ni res, da si shujšan potem bolj zdrav in srečen. Ker glede na raziskave beseda zdravnika (!) in zdravstvenih delavcev največ zaleže, je naša strokovna dolžnost, da razumemo pomen telesne vadbe za zdravje in pomagamo posamezniku, da lažje izpelje prehod v aktiven življenjski slog. Še posebno se je treba v povezavi z vadbo izogibati raznih stradalnih manevrov, kajti lačen si ful drugačen.
Sestradana oseba, polna stresnih hormonov, ima tudi omejen rok trajanja baterije, ki jo žene naokoli. Ko se baterija pokvari, se po navadi še dodatno pokvari zdravje, in od vseh nasvetov za zdrav življenjski slog ostane bore malo.
Kje začeti?
Ker v enem zapisu ne moremo rešiti vseh dimenzij tega kompleksnega problema, začnimo z vedenjskimi manevri. Vse, tudi razumevanje učinkov telesne vadbe in njena izvedba, je namreč v naši glavi. Na osnovi naših vedenj in misli nato sami postavljamo vedenjske vzorce odnosa do gibanja.
Ta izhodišča sicer spadajo na področje psihologije, vendar v vsakodnevni klinični praksi posameznik ne gre k psihologu, da bi skupaj naredila načrt, kako bo telesno dejavnost umestil v svoje vsakodnevno življenje.
Na vprašanja, kot so zakaj (in zakaj ne) smo telesno dejavni, kako bi redno vadil, pogosto iščejo odgovore v ordinaciji zdravnika. Kot že rečeno in naj vseeno ponovim: raziskave kažejo, da ima zdravnik pravzaprav največjo moč pri posameznikovi odločitvi, da bo redno vadil za zdravje!
To je razumljivo tudi v luči tega, da si vprašanj o začetkih in nadaljevanju vadbe ne postavljajo samo ljudje, ki nikoli niso bili telesno dejavni.
Ta vprašanja si postavljajo tudi bolniki, ki jim priporočamo telesno dejavnost kot del obvladovanja njihovega bolezenskega stanja, posamezniki, ki so se poškodovali in bi vrnitev v redno telesno dejavnost od njih zahtevala velike napore ...
Treba se je zavedati, da vsak posameznik šteje in za zdravje vsakega se je vredno boriti. Če pomagaš enemu, velikokrat pomagaš mnogim. Začnimo s podatki iz klinične prakse. Še prej pa očrtajmo velikost problema telesne nedejavnosti.
Koliko ljudi je telesno dejavnih?
V Sloveniji je na prvi pogled na tem področju v zadnjem času zelo velik napredek. Pred približno tremi desetletji so te še spraševali, ali doma nimaš česa početi, da tekaš naokoli, danes pa je slika popolnoma drugačna.
Veliko jih teka naokoli, tudi tisti, ki imajo doma kaj početi, za nekatere pa bi bilo celo bolje, če bi malo manj tekali naokoli. Po različnih podatkih (NIJZ, fakulteta za šport v Ljubljani) je v Sloveniji približno dve tretjini ljudi gibalno aktivnih.
Raziskave ocenjujejo, da pa se še vedno vsaj ena tretjina ne giblje. Kot pri večini populacijskih statistik ti podatki povedo, da je veliko ljudi gibalno aktivnih, ali pa je to tisto gibanje, ki je dejansko res v korist zdravja, pa na ta način težko opredelimo.
Zanimivo je, da so podobne številke pri drugih narodih, na primer Nizozemcih. Njihove analize kažejo tudi, da so manj telesno dejavni mladi od 12 do 21 let.
Mladostniki so redno telesno dejavni le v 50 odstotkih. Torej, v letih, ko si naše telo dela zaloge zdrave mase za življenje, se mladi Nizozemci ne gibajo zadosti. Ista raziskava tudi poroča, da polovica tistih odraslih, ki se vadbe lotijo, preneha v pol leta.
