Se nam nič ne ljubi, ker smo stari ali pa smo samo leni
Najbolj oguljen odgovor je, da smo stari toliko, kolikor se počutimo stare, zato se lahko srečate tudi z obdobjem, ki nosi naslov Bolj star, bolj nor.
Ozrite se okoli in opazili boste šestdesetletnega mladeniča v spranih kavbojkah in »allstarkah«, pobarvanimi lasmi. Mogoče je borec proti staranju ali pa frontman kake rock skupine v zatonu? Ne obsojajte ga! Zakaj pa ne bi bil tak, če se tako najbolje počuti?
Kdaj je človek prestar za športno rekreacijo, za športno vadbo? Zadnji mejnik, ki so ga strokovnjaki postavili, je dočakano leto 75. Po tem letu starosti naj bi človek oziroma večina ljudi, morala prestaviti v najlažjo prestavo, kar pa še ne pomeni, da je to prosti tek in gre, dokler gre.
Najlažja prestava pomeni pri teh letih še vedno redno gibanje. Odgovor na vprašanje, zakaj ravno pri tej starosti se glasi zaradi zelo povečane stopnje možnosti infarkta ali strokovneje napisano zaradi prevalence klinično neme koronarne bolezni. Pri tej starosti postanejo obremenitveni testi pri zdravniku nujni!
Da se ne bomo narobe razumeli, tudi pri petinsedemdesetih si ljudje pripenjajo štartne številke na hrbet, vendar strokovnjaki priporočajo, naj to delajo bolj poredko in ne zaradi osvajanja življenjskih ciljev.
Kaj nas v starosti žene k vadbi oziroma kateri so osnovni cilji, ki jih starostniki z vadbo skušajo doseči?
Naslednje vrstice niso ravno namenjene tistim veteranom, ki se naslednji konec tedna pripravljajo, da končno zmagajo v svoji kategoriji 21-kilometrskega teka na primer. Bolje je namenjeno tistim, ki se imajo tudi z gubami po celem telesu zelo radi in bi hkrati ostali še naprej zdravi.
Torej osnovni cilji so: vzpostaviti in ohraniti telesno in duševno ravnotežje, krepiti in varovati zdravje, preprečiti nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ali omiliti njihove posledice, izboljšati in ohraniti gibalne in funkcionalne sposobnosti, povečati telesno zmogljivost, izboljšati počutje, dodajati energijo in povečati vitalnost, upočasniti procese biološkega staranja in si tako na nek način podaljšati življenje, sprostitev zabava in druženje ter s tem izboljšanje kakovosti življenja.
Ko bomo dosegli cilje, bomo opazili naslednje učinke: zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, ugodno vpliva na prebavo in izločanje ter pomaga pri uravnavanju telesne teže in preprečuje debelost, saj zmanjšuje tudi apetit, zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, zmanjšuje vrednosti maščob v krvi, znižuje krvni tlak, povečuje odpornost organizma in znižuje raven glukoze v krvi, zmanjšuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšuje endokrine motnje, vpliva na upočasnitev napredovanja osteoporoze.
Torej, če ste na hitro prebrali cilje in učinke, si to preberite še enkrat in boste zagotovo dobili odgovor, da za vadbo nismo nikoli prestari oziroma preleni smo, da bi to zares počeli. Vsi zastavljeni cilji in potem učinki ob doseganju so seveda nekaj največ, kar imamo od življenja.
Najbolj pri srcu pa mi je izjava prijatelja, ki je ravno v petinsedemdesetem letu začel tekmovati z dirkalnim kolesom. Rekel je nekako takole: Redna telesna vadba mi odtehta ogromno. Počutim se zdravega in gibčnega, vendar druženje z mlajšimi od sebe, torej z mladimi, pa me še dodatno pomlajuje in vliva vsak dan novo energijo. To je največji čar skupinskih vadb, za mene kot starostnika.
Torej kdaj smo stari? Ko postanemo leni …
Lenoba je stanje pomanjkanja motivacije ali želje po opravljanju dejavnosti, ki zahtevajo fizični ali duševni napor. Lenoba se lahko kaže v različnih oblikah, kot so odlašanje, izogibanje nalogam, zmanjšana produktivnost in splošna neaktivnost. V psihologiji se lenoba pogosto povezuje z notranjimi in zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na človekovo vedenje in odločanje.
Možni vzroki za lenobo:
Pomanjkanje motivacije: Če oseba ne vidi jasne koristi ali nagrade za svoje prizadevanje, lahko izgubi motivacijo za delo ali aktivnosti.
Preobremenjenost: Občutek, da je naloga pretežka ali da je preveč dela, lahko vodi v odlašanje in neaktivnost.
Strah pred neuspehom: Strah, da bi nalogo opravili slabo ali da bi doživeli neuspeh, lahko povzroči izogibanje.
Pomanjkanje energije: Fizična utrujenost, pomanjkanje spanja ali zdravstvene težave lahko prispevajo k občutku lenobe.
Okoljski dejavniki: Neurejeno ali moteče okolje lahko zmanjša sposobnost koncentracije in produktivnosti.
Psihološki dejavniki: Depresija, anksioznost in druge duševne motnje lahko vplivajo na nivo energije in motivacije.
Pomanjkanje ciljev: Brez jasnih in dosegljivih ciljev lahko oseba izgubi občutek smeri in namena.
Posledice lenobe:
Zmanjšana produktivnost: Lenoba vodi v manj opravljeno delo in lahko vpliva na osebne in poklicne dosežke.
Zmanjšana samozavest: Dolgotrajna lenoba lahko negativno vpliva na samozavest in samopodobo.
Poslabšanje odnosov: Če lenoba vpliva na zanesljivost in sodelovanje, lahko škodi medosebnim odnosom.
Zdravstvene težave: Pomanjkanje telesne aktivnosti zaradi lenobe lahko vodi v zdravstvene težave, kot so debelost, bolezni srca in sladkorna bolezen.
Premagovanje lenobe:
Postavljanje ciljev: Določitev jasnih, dosegljivih ciljev lahko poveča motivacijo.
Razdelitev nalog: Velike naloge razdelite na manjše.
Ustvarjanje rutine: Razvijanje dnevne rutine lahko pomaga pri ohranjanju discipline.
Iskanje motivacije: Poiščite notranje ali zunanje vire motivacije, kot so nagrade, priznanje ali osebno zadovoljstvo.
Upravljanje s časom: Učinkovito upravljanje s časom lahko zmanjša občutek preobremenjenosti.
Skrb za zdravje: Redna telesna vadba, zdrava prehrana in zadosten spanec lahko izboljšajo raven energije.
Izogibanje motnjam: Ustvarjanje okolja, ki spodbuja osredotočenost, lahko poveča produktivnost.
Razumevanje vzrokov in posledic lenobe je ključno za učinkovito soočanje s tem stanjem in iskanje načinov za povečanje motivacije in produktivnosti.
