V osnovi je telesna aktivnost za telo stres. In kaj je v tem zdravega?
Na stopnjo stresnega odziva vplivajo številni dejavniki, predvsem zmogljivost posameznika za določen obseg in intenzivnost vadbe.
Telesna aktivnost je del zdravega življenjskega sloga, to vemo vsi. Razumemo pa slabše, še posebno ker se marsikdo vpraša, kaj je tako zdravega v naprezanju, lovljenju sape in potenju v lastnem soku.
Razloge za zadržanost do telesne aktivnosti morebiti lahko iščemo tudi v tem, da so spoznanja povezave telesna aktivnost-zdravje še vedno pomanjkljivo prenesena v vsakodnevno zdravstveno prakso.
Dodatna in velika napaka, ki nato kozmetično kvari pogled na zdravstvene učinke zdravja, je tudi slabo razumevanje povezave med količino in intenzivnostjo telesne aktivnosti ter njenim vplivom na zdravje.
Povezava ni enostavna in v globini njenega nerazumevanja se rojevajo tudi negativne posledice vadbe na psihološko in telesno zdravje posameznika.
Raziskave potrjujejo koristnost večjega obsega in intenzivnosti vadbe na zdravje, vendar je nerazumevanje te povezave nemalokrat pot v preobremenitev telesa in poškodbe. Tisti, ki rinejo z glavo skozi zid v poškodbe, so nemalokrat dodaten razlog za takšno razmišljanje.
Tu so tudi skriti ali nevidni učinki stresa: možgani pripravljajo telo za aktivnost, sproščajo se stresni hormoni, zlasti kortizol, zviša se sistolni krvni tlak, pretok krvi se preusmeri v mišice, prebava se upočasni ali celo popolnoma ustavi, prehodno se zviša tudi vrednost krvnega sladkorja, nastajanje urina se upočasni ali celo ustavi.
Na stopnjo stresnega odziva vplivajo številni dejavniki, v prvi vrsti zmogljivost posameznika za določen obseg in intenzivnost vadbe.
Ob tem se seveda upravičeno postavi vprašanje: kaj je v tem zdravega?
Odziv telesa
Telesna aktivnost torej sproži v telesu stres, ki ga pri večji intenzivnosti in obsegu lahko spremljajo različne stopnje vnetja. Vse to ponazarja sposobnost človeškega telesa, da se odzove na strese okolja. Ko se dogaja stresni odziv, organizem odgovori nanj predvsem z različnimi presnovnimi odzivi, ki so namenjeni izboljšanemu prenašanju stresa.
Številni mediatorji (prenašalci), na primer miokini, tako omogočijo, da se telo na stresni odziv primerno odzove. S procesom adaptacije odgovori z izboljšanjem presnove, zlasti encimskih sistemov, in gradnjo novih struktur, kot so mitohondriji, pa mišična vlakna in preostala potrebna mašinerija za izboljšanje posameznikove psihofizične zmogljivosti.
Odgovor na telesno aktivnost je torej specifičen na posamezen stres in hkrati kompleksen. Kadar pa je telo preobremenjeno, ga ne zmore. Ali pa odgovori samo deloma. Odziv na vadbo je tudi razlog za prilagajanje treninških obremenitev.
Prehrana je ključni dejavnik adaptacije na stres
Med ključnimi dejavniki, ki omogočajo odgovor na stres vadbe, je primeren vnos energijskih in hranilnih substratov. Če je na primer vnos ogljikovih hidratov premajhen, da bi izpolnil potrebe energetike različnih celic, se stres nadaljuje z bolj ali manj povišanimi vrednostmi kortizola in drugih signalizatorjev stresa.
Primernemu vnosu hrane je namenjena stroka klinične športne prehrane. Klinične zato, ker se prej ali slej pojavijo posledice na zdravju, če ni ustrezne prehranske strategije.
Poudariti je treba, da pravila športne prehrane upoštevajo tudi vpliv stresa med telesno aktivnostjo na delovanje prebavil in tako še dodatno varujejo zdravje. Podlaga za bolj zdravo in zmogljivo telo ter boljši imunski sistem je torej regeneracija po športni vadbi.
Tekmovanja in podobna športna druženja so dodaten motiv za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. To pa je tudi pot k zdravju družbe, kajne!
