ČLOVEŠKA MOČ

Vsak človek je lev in desen

Leva stran stalno govori z nami, desna pa običajno posluša, absorbira in interpretira.
Fotografija: Sledimo dihu, ko vstopi v nosnice in se spusti v pljuča; predstavljajmo si, kako vstopa v krvni obtok in se premika do možganov. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Sledimo dihu, ko vstopi v nosnice in se spusti v pljuča; predstavljajmo si, kako vstopa v krvni obtok in se premika do možganov. FOTO: Getty Images

Ljudje smo prefinjeno uglašen instrument s številnimi medsebojnimi odnosi, ki jih moramo upoštevati na poti do popolne izvedbe v športu.

Če si pomagamo ali če nam kdo pomaga ustvariti ravnovesje med različnimi elementi, smo na najboljši poti, da nam uspe – ne pa še na koncu. 

Razvoj stanja osredotočenosti je ključen za uspeh. Kot predani športniki smo med svojimi nastopi to stanje doživeli, morda pogosto.

Tisti, ki jim uspejo velike stvari, rutinsko vstopijo v »stanje pretoka«, stanje, ko sta duh in telo v ravnovesju in delujeta kot eno. V takem stanju smo umaknjeni od vseh zunanjih motenj in popolnoma osredotočeni na namen, da dosežemo svoj cilj.

Ostati v mirnem in osredotočenem stanju pripravljenosti – v nekakšnem pospešenem stanju uspešnosti – je prirojena veščina, ki jo lahko uspešno obvladamo.

Bolj ko jo vadimo, bolj vse postane naravno. Sčasoma, ko se znajdemo v najtežjih okoliščinah, ki si jih lahko zamislimo, se lahko s to veščino postavimo točno tja, kjer moramo biti in kot moramo biti.

Ob vztrajnem delu na sebi bomo prej ali slej ugotovili, da lahko učinkovito preprečimo tiste motnje, ki so nam lahko povzročale ali nam trenutno povzročajo težave.

Leva in desna polobla

Naši fizični možgani so razdeljeni na levo in desno poloblo. Naš um odraža naše fizične možgane in deluje tudi po načelu dveh hemisfer. Leva polobla je del, kjer poteka predvsem logično in kritično mišljenje. Desna polobla pa je predvsem ustvarjalna plat, ki rešuje probleme.

Leva stran stalno govori z nami, desna pa običajno posluša, absorbira in interpretira.

Ko sta leva in desna polobla v ravnovesju, to v naše miselne procese prinaša večjo jasnost. V stanju ravnovesja, znanem tudi kot dvostransko ravnotežje ali sinhronost, lahko jasneje razmišljamo, sprejemamo prave odločitve in ustvarjamo dosegljive cilje. To stanje dvostranskega ravnovesja nam bo omogočilo, da se nenehno dvigujemo na višje stopnje, k boljšim dosežkom.

Težava je, kako naravno in brez napora vzdrževati takšno optimalno stanje duha in telesa. Kaj se zgodi, ko delujemo predvsem na ustvarjalni desni polobli, kar lahko povzroči, da stvaritve, upanje in želje težko polno uresničimo? Ustvarjanje lahko postane nepopolno, ker nima potrebne snovi, strukture in zaporedja.

In nasprotno, kadar smo predvsem analitični in delujemo na levi polobli, smo lahko tako zasedeni z razmišljanjem, da lahko to povzroči druge težave, ki se običajno kažejo kot povečana tesnoba in motnje osredotočenosti.

Namesto da bi bili osredotočeni na sedanjost, razmišljamo o stvareh iz preteklosti, motnjah, ki nas obkrožajo, ali pa o vprašanjih v prihodnosti, in tako ustvarimo stanje, katerega posledica je tesnoba.

Takšna tesnoba in pomanjkanje osredotočenosti zmanjšujeta našo sposobnost, da ustvarimo tisto, kar si v resnici želimo doseči. Obstaja točka ravnotežja, kjer stanje optimalnega delovanja postane naravno.

Ko lahko takšno ravnovesje dosežemo, um preide v mirno, popolnoma osredotočeno stanje najvišje zmogljivosti.

Umirjenost, nadziran stres in ravnotežje

Mirno in uravnoteženo počutje je optimalno stanje delovanja. Za natančnejše namene opredelitve se mirnost, na katero se sklicujemo, razlikuje od običajnega izraza sprostitev. Sprostitev je oblika sproščanja duha in telesa za regenerativne namene.

Mirnost definiramo kot stanje pripravljenosti, osredotočenosti, ko sta duh in telo usklajena in pripravljena na sinhrono delovanje.

Mirnost nam pomaga, da na okoliščine, ki povzročajo stres, gledamo z nove, bolj produktivne perspektive. Omogoča nam uspešno premagovanje stisk. Pomaga nam ustvariti nove možnosti in nove načine odzivanja na težke okoliščine, kar nam pomaga, da dosežemo svoje končne cilje.

Takšen pogled na stvari nam omogoča, da obvladamo položaje in stanja, v katerih se znajdemo.

Stres in način odzivanja nanj sta pomembna dejavnika za doseganje največje uspešnosti v športu. In na sploh, bi dodali ... Ohranjanje določene količine stresa je pozitivno, vendar ga preveč vpliva na uspešnost.

Produktivni stres je kot uglaševanje godal violine. Da se zvok godala pravilno sliši, morajo biti strune in lok pod določeno napetostjo. Natančno ravnovesje med preveč in premalo in razmerje med vsako struno, kakovost inštrumenta in način igranja na tem inštrumentu, vse skupaj omogoča popolno izvedbo.

Tudi mi smo prefinjeno uglašen inštrument s številnimi medsebojnimi odnosi, ki jih moramo upoštevati na poti do popolne izvedbe v športu. Če si pomagamo ali če nam kdo pomaga ustvariti ravnovesje med različnimi elementi, smo na najboljši poti, ne pa še na koncu.

Ko sprostimo misli, nam to pomaga, da jih usmerimo, zgostimo in se še bolj osredotočimo na svoje cilje. Naravnavanje uma nam omogoča, da delujemo z manj napora, saj porabimo manj čustvene energije.

Kadar naše čustveno stanje upravlja naše miselne procese, se tesnoba poveča in navsezadnje trpi naša uspešnost v športu.

Da ne bo pomote: uspešnost ni le najboljši čas ali zmaga, je lahko tudi zavedanje početja, kako nekaj izvedemo, in samozavedanje našega telesa. Lahko bi rekli, da je to veliko več kot zmaga – zmage minejo, samozavedanje gibov pa nam ostane do konca življenja.

Razvijanje spretnosti dihanja

Učinkovito dihanje je splošno znano kot diafragmično dihanje; dihati globoko v trebuhu namesto visoko v prsih. To je naravni način dihanja; tako dihajo dojenčki, ko so sproščeni.

Če se tega naučimo, dosežemo umirjenost in osredotočenost, postanemo učinkovitejši, še zlasti če smo v konkurenčnem okolju. Pustimo si čas, da obvladamo dihanje, in si naredimo največjo korist.

Mnogi imamo navado dihati iz zgornjega dela prsnega koša in ne iz trebušne prepone, še posebno v stresu, ko se lahko izognemo telesu in umu. Ko postajamo bolj obremenjeni, vstopimo v tisto, kar imenujemo nagonski boj ali odziv na beg. Naše dihanje postane hitro in plitvo, raven adrenalina pa se dvigne. Adrenalin nas bo začasno napolnil, kmalu pa se bomo počutili brez energije.

Začnimo tako, da si vzamemo minuto ali dve, zapremo oči in si predstavljamo, da smo v situaciji, ki nas resnično razburi. Mogoče je to naš trener, treninški partner, morda nekaj izgubljenih točk ali sekund, morda gre za javni nastop, vožnjo v prometu, prepir z zakoncem ali partnerjem ali napeto počutje tik pred večjim dogodkom.

Ne glede na vse se postavimo v situacijo. Bodimo del nje. Naj bo za nas čim bolj resnična. Nato si odgovorimo na naslednja vprašanja:

  • Kaj čutimo?
  • So nekateri deli telesa napeti?
  • O čem razmišljamo?
  • Opazujmo svoje dihanje; je plitvo in visoko v prsih?
  • Ali dihamo nekoliko hitreje kot običajno?
  • Ali čutimo tesnobo v želodcu?
  • So naše dlani ali čelo nekoliko prepoteni?

Ko in če imamo enega ali več teh simptomov, pomeni, da smo se resnično vživeli v situacijo. Smo v stiku z njo in se zavedamo svojega telesa in fizičnih in čustvenih sporočil, ki jih pošilja v naš um.

Zdaj, ko čutimo tesnobo, jezo ali nelagodje, se globoko osredotočimo in naredimo naslednjo diafragmično dihalno vajo.

Globoko vdihnimo skozi nos. Vnesimo dih v celotno telo. Predstavljajmo si, kako dejansko vstopa vanj kot pomirjajoča oblika energije. Občutimo, da se trebuh premika. Da pravilno dihamo, vemo, ko položimo roko na trebuh in čutimo, da se premika gor in dol. Med to vajo naj bodo naše prsi razmeroma mirne.

Sledimo dihu, ko vstopi v nosnice in se spusti v pljuča; predstavljajmo si, kako vstopa v krvni obtok in se premika do možganov. Sledimo mu, saj v naše telo prinaša sprostitev.

Predstavljajmo si, da nam ta dih daje zagon. Občutimo ga, ko vstopi kot prečiščevalna sila, ki odstrani vse tesnobe in negativne občutke in jih nadomesti z mirnostjo in spokojnostjo.

To vajo izvajajmo počasi in osredotočeno. Vdihnimo trikrat, štirikrat ali večkrat v 30 sekundah do dveh minutah, da bomo lahko dobro razumeli vajo.

Kako se zdaj počutimo? Opaziti bi morali, kako nas vaja hitro sprosti in reši napetosti in tesnobe.

To je veščina, ki jo lahko uporabimo kadar koli in kjer koli. Ko to vajo redno uporabljamo, nam bo pomagalo, da se naša um in telo samodejno sprostita v sproščeno in osredotočeno stanje.

Takšne vaje si lahko samodejno zapomnimo tudi na globlji ravni. Z redno vadbo bodo postale nagonske. Kasneje jih lahko poskusimo izvajati dlje ali jih opraviti kje drugje.

V času čustvenega stresa, na primer pred ali med pomembnim tekmovanjem, lahko to vajo pokličemo za pomoč in se osredotočimo na tisto, kar nas čaka.

Zdaj lahko ponovimo besede z začetka, kako ostati v mirnem in osredotočenem stanju pripravljenosti – v pospešenem stanju uspešnosti. Bolj ko bomo to vadili, bolj naravno bo vse postalo. In ko bomo v zahtevnem položaju, se bomo sami v sebi lahko premaknili točno tja, kjer moramo biti.

Morda se nam uspe naseliti v »stanje pretoka«, ko sta duh in telo v ravnovesju in delujeta kot eno. Ko smo se odstranili iz vseh motenj zunanjega sveta in smo popolnoma osredotočeni na namen, da dosežete svoj cilj.

In to je naša največja moč.

Moč se skriva v umirjenosti duha in počitku, ki naj ga bo deležno telo.

***

Zapis je večinoma povzet po doktrini mind spa. Med tistimi, ki so jim pri mind spa po vsem svetu pomagali pri osvajanju državnih in mednarodnih prvenstev, je tudi veliko priznanih poklicnih, tudi elitnih športnikov in olimpijskih zlatih medalj.

Naj naš trenutni način treninga ostaja enako pomemben kot kdaj prej. Zapisano pa naj bo dodatno atletsko orodje, ki nam pomaga pri treningu uma – tako kot fizična vadba optimalno trenira in prilagaja naše telo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije