Zakaj delam to, kar delam?
In kaj konkretno delam? Treniram, športam, se zdravo prehranjujem in izobražujem o kakovostnem življenju.
To delam tudi zato, ker mislim in čutim, da lahko preko svojega znanja dam neko dodano vrednost k vadbam joge in fitnesu še drugim.
Verjamem, da sem preko izkušenj, znanja in kvalifikacij na različnih področjih postala dovolj močna, da zato lahko dam znanje naprej. Ne samo telesno in fizično, pač pa tudi psihično in v smislu duha.
To delam, ker se res čutim poklicano za to.
Na nek način sem izbrala to pot zavestno. Ampak v meni je še neki drugi klic, ki želi, da prenesem to znanje, ki je resnično in ki je del moje prakse, tudi naprej. Ta klic želi, da znanje delim s tistimi, ki so morda v isti zagati, kakor sem bila nekoč jaz sama.
Všeč mi je tudi navdih drugih oseb, ki si želijo napredek in več razumevanja okolice, v kateri živimo mi vsi.
Všeč so mi ljudje, ki imajo posluh za tem, da obstaja nekaj več kot samo životarjenje. In ko se družim s takimi ljudmi, me to še dodatno navdihne in tudi izpolni.
Všeč mi je, ko nismo samo hektični, v kaosu in zmedi. Ko ne skačemo iz ene teme v drugo, pač pa imamo fokus.
Všeč mi je power, ko nekaj povemo s svojimi čustvi in z nabojem življenja, ki se ti je zgodilo. Ne pa da samo nekaj preberemo v knjigi in smo potem zato že pametni.
Vsak izmed nas pa ima svojo pot, ki ga oblikuje tako v dobrem kot slabem. Zase lahko rečem, da sem na svoji poti šla skozi neka osebna jedra bolečine tudi zato, da jih zdaj kot nauke lahko delim še z drugimi. To je tisto, kar čutim, da je moj doprinos k boljšemu svetu. Tudi če s tem pomagam samo eni osebi, so življenjske lekcije imele smisel.
Največji power mi je namreč, ko lahko nekomu dam naprej zato, da bo tudi ta oseba potem še boljša različica samega sebe.
To je moj navdih in to je moj klic. Zato delam to, kar delam.
Ker pa vem, da se je treba učiti vse življenje, se mi zdi pomembno, da se kljub izkušnjam in znanju še naprej dodatno izobražujem. Iskreno sem hvaležna za to priložnost in možnost rasti, saj vem, da ni samoumevna. Hočem biti doprinos svetu, v katerem živim.
Čutim, da je prav, da dam nekaj tudi nazaj. Nekaj več.
Da bi to lahko naredila, se mi zdi pomembno, da grem ven iz životarjenja, da dam iz uma in kreativno v telo. In to je moja moč. To je moja inspiracija v življenju. Zato hodim na fitnes, v hribe, kolesarim, diham, jogiram in se gibam. Zato, da zmorem živeti.
Zakaj pa vi delate to, kar delate, dragi bralci?
Eno bolj pomembnih vprašanj na začetku, ko se odločate za nekaj, je, da se vprašate, zakaj bi sploh nekaj počeli? Kakšen je vaš motiv? Kateri so razlogi, ki vas poganjajo, da bi še naprej denimo hodili v službo, na vadbo, jedli zdravo hrano in živeli življenje, kot ga živite?
Je to iz navade? Zaradi tradicije? Strahu pred tem kaj bodo drugi rekli? So to vaši talenti? Ali pa morda strast iz otroštva?
A ne glede na to, kakšen je odgovor in motiv v ozadju, je pomembno, da ste s tem pomirjeni in da lahko sami odgovorno nosite rezultate svojega dela.
Upam pa, da pri svojem početju izhajate ne samo iz potreb in želja drugih, pač pa, da v prvi vrsti mislite tudi nase.
Zato pojdite v svojo globino, potem pa akcija in gas. To je vaše življenje in vaš največji zaklad.
***
Špela, učiteljica joge.
