Zato moramo imeti srce ves čas pod nadzorom
Merilci utripa srca so danes že skoraj nujen pripomoček vsakega športnega rekreativca. Zdaj sledi razlaga na preprosto vprašanje: Zakaj imeti pulzmeter oziroma merilec srčnega utripa.
Hočete biti samo »fit« in biti polni energije, hočete z vadbo le shujšati ali imeti še naprej zdravo srce, mogoče hočete postati vrhunski športnik ali rekreativec? Če ste prikimali, potem ga rabite. Merilci nam kažejo utrip srca, vendar moramo te merilce znati tudi brati in uporabljati. Nič težkega ni, zato se ne ustrašite, tudi če ne obvladate računalništva.
Torej moramo vedeti, kakšen je naš maksimalni srčni utrip. Iz tega podatka potem lahko gradimo našo telesno pripravljenost naprej.
To lahko izračunamo sami, vendar ta podatek ne bo čisto točen. Seveda pa tak izračun zadostuje tistim, ki želijo biti le fit, obdržati zdravo srce ali le izgubiti odvečne kilograme. Vsem tistim, ki pa bi kdaj pa kdaj radi pripeli številko na majico in se pomerili z enako mislečimi, pa svetujem, da poiščejo zdravniško pomoč oz. da vam maksimalni srčni utrip izmerijo strokovno usposobljeni zdravniki.
Gre za test, ki traja slabo uro in je namenjen, da zdravnik ugotovi vaše fizične sposobnosti. Zelo priporočam ta test, ni boleč, ni drag in je vsakomur dostopen.
Na podlagi podatkov, ki jih poda zdravnik, ter njegovih nasvetov boste izvedeli o sebi marsikaj, česar niste vedeli. Kar pa je najpomembnejše, je to, da boste izvedeli, kako vam utripa srce in kako je vaš organizem pripravljen za šport oz. rekreacijo.
Maksimalni srčni utrip (MSU) pa lahko izračunate tudi sami. Obstaja sicer več formul, vendar na koncu dajo vse dokaj podobne rezultate. Osnovna je tista, da od 220 udarcev na minuto odštejete svoja leta in dobite svoj MSU oz. maksimalni srčni utrip. Torej, če ste stari 50 let, je vaš MSU 170 udarcev na minuto.
Bolj točna formula je na primer: 214 – (0,8 x starost) za moške in 209 – (0.7 x starost) za ženske. Torej, za 30-letnega moškega je maksimalni srčni utrip 190.
In zakaj je MSU pomemben?
Merilci, ure oz. pulzmetri vam kažejo trenutni srčni utrip ali pa vam kažejo odstotke od vašega maksimalnega srčnega utripa, ki ga seveda prej vnesete v napravo, uro, merilec ali kakorkoli že rečemo tem pulzmetrom. Če hočete samo shujšati, potem lahko takoj, ko vnesete ta podatek o MSU, nanj pozabite. Ne zato, ker ni več pomemben, temveč zato, ker vam ga za hujšanje ne bo treba dosegati.
Če torej želimo izgubiti telesno težo, nima smisla, da se ženemo z vadbo pri 80- do 100-odstotni intenzivnosti, saj pri teh naporih oz. intenzivnosti telo za energijo ne uporablja veliko maščob. Torej, če hočete shujšati, vadite pri 60- do 70-odstotni intenzivnosti.
Ne pozabimo, da morajo tudi vrhunski športniki dober del svojega treninga opraviti v tem območju intenzivnosti, ponavadi takrat, ko začnejo z izgradnjo bazične pripravljenosti.
Torej, če je vaš izračunani maksimalni pulz 170, zadostuje, da vaše srce med vadbo udarja med 110 in 130 na minuto. To seveda berete z ekrančka na uri in velja za tiste, ki z vadbo hočejo ali shujšati ali pa le zdravo živeti.
Kaj pa tisti, ki so že »suhi«, vitki in »fit« in hočejo napredovati oz. izboljšati trening ali vadbo? Taki uporabljajo svoj MSU za načrtovano vadbo, katere načrt mora narediti strokovnjak.
Kajti le strokovnjak na tem področju ve, kako morate trenirati, da bi dosegli napredek oz. želeni rezultat. To so trenerji ali danes bolj imenitno imenovani tudi kot osebni trenerji.
