VATERPOLO
Olimpijski prvaki se v Kranju brusijo za Tokio
Srbski vaterpolisti prvi gostje obnovljenega hotela Elegans na Brdu. Selektor Dejan Savić pravi, da jim gorenjska prestolnica prinaša srečo.
Odpri galerijo
Srbska vaterpolista Andrija Prlainović (levo) in Filip Filipović (desno), vmes pa chef Matjaž Sedej (Dom na Joštu)
Te dni je na Gorenjsko pripotovala ena najboljših vaterpolskih reprezentanc na svetu. Tu bo srbska reprezentanca, ki je prva gostja obnovljenega hotela Elegans na Brdu, ostala do 2. julija, potem se bodo že počasi začeli pripravljati na odhod na olimpijske igre v Tokio, kamor odpotujejo sredi meseca.
Na popoldne, namenjeno oddihu, so srbski športniki obiskali Dom na Joštu, kjer so se prepustili kuhinji dolgoletnega prijatelja (in nekdanjega vaterpolista, danes pa chefa) Matjaža Sedeja, ki z ženo Tino zadnjih nekaj let skrbi za to, da Jošt postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. Takole je prve vtise o temeljito obnovljenem hotelu na Brdu strnil Andrija Prlainović, ki je v 15 letih z reprezentanco osvojil tako olimpijsko zlato kot tudi pet naslovov svetovnih prvakov: »Na Brdu smo se že v preteklosti odlično počutili, zdaj pa je v obnovljenem hotelu bivanje še bolj prijetno. V Kranj vsakokrat radi pridemo, saj imamo tukaj mir in odlične razmere za priprave.«
Njegov soigralec Filip Filipović, ki je bil del reprezentance že med letoma 2008 in 2012, ko je bila Srbija na olimpijskih igrah bronasta, zlato pa je na olimpijskih igrah osvojil leta 2016, je dodal: »V hotelu so se zidovi zdaj res spremenili, a ljudje so s prijaznostjo, ki jo cenimo, ostali enaki in to je tisto, kar šteje.«
Oba se po poldrugem desetletju že počasi poslavljata od reprezentančne vrste in svoje mesto prepuščata mlajšim generacijam. Podobno kot igralca, ki smo ju za nekaj minut zmotili med prostim popoldnevom, ki so ga preživeli na Joštu, je o obnovljenem hotelu razmišljal legenda vaterpola in selektor srbske reprezentance Dejan Savić: »Hotel se je moderniziral, a pomembno je predvsem to, da je obdržal prijaznost in gostoljubje, ki smo ju vajeni že od preteklih obiskov.«
Srbska reprezentanca v vaterpolu je Kranj za priprave tokrat izbrala šestič, saj imajo tu po besedah naših sogovornikov odlične razmere za priprave, poleg tega imajo tu tudi veliko prijateljev, ki poskrbijo za to, da je njihov obisk Gorenjske še za odtenek bolj prijeten. »Kranj nam prinaša srečo, hkrati pa je tradicija nekaj, kar v Srbiji spoštujemo,« se je ob namigih, da vsakokrat posežejo po visoki uvrstitvi, ko pred velikimi tekmovanji obiščejo gorenjsko metropolo, s šarmantno donečim glasom nasmehnil selektor Dejan Savić.
In se brž zresnil, ko je nadaljeval misel: »Priprave tukaj so resne in zahtevne, treningi težki. Ob takšnih naporih je pomembno tudi, da prosti čas dobro izkoristimo in ga zapolnimo z zanimivimi obiski – eden od teh je vsakokrat pri našem prijatelju Matjažu Sedeju, kjer se vsi odlično počutimo.«
Dodal je, da imajo vaterpolisti te dni treninge trikrat na dan: dvakrat so v kranjskem letnem bazenu, zjutraj in zvečer, vmes imajo še trening v telovadnici. V Kranju, kjer je vaterpolo nedvomno eden od priljubljenih športov, ima srbska reprezentanca veliko vrstnikov, prijateljev, znancev in tistih, ki so v ta šport preprosto zaljubljeni. Občasno jih obiščejo na treningih in takšnih obiskov so, pravi Dejan Savić, vselej veseli. Pred odhodom na olimpijske igre – srbska reprezentanca je bila na zadnjih igrah Riu v zlata – legendarni Dejan Savić na vprašanje o tem, s kakšnimi občutki se podajajo branit olimpijsko zlato, odgovarja preudarjeno: »Ne bi govoril o tem, ali in kaj branimo. Mi vedno upamo na najboljšo uvrstitev, do tja pa gremo vedno korak za korakom. Tako bo tudi na olimpijskih igrah, ki so specifične tudi zato, ker so, zaradi pandemije, na neparno leto.« O pričakovanjih (srbske) javnosti pa takole: »Domača javnost je vedno specifična in kritična, nekako ni objektivna in ima previsoka pričakovanja. Od nikogar ni realno vedno pričakovati zlate medalje. Je pa zanimivo predvsem to, da nismo pod nikakršnim pritiskom.«
Sicer pa smo tisto popoldne, ko so nad Kranjem gostovali srbski vaterpolisti, ujeli tudi to, da naj bi se reprezentanca odločala med dvema lokacijama za priprave, in sicer so tehtali, ali naj se podajo v Barcelono ali na Gorenjsko. Pa so se, predvsem zaradi dolgoletnega prijateljstva s chefom Sedejem, ki je za vrhunske športnike s svojo uigrano ekipo pripravil kup dobrot, odločili za Kranj!
Na popoldne, namenjeno oddihu, so srbski športniki obiskali Dom na Joštu, kjer so se prepustili kuhinji dolgoletnega prijatelja (in nekdanjega vaterpolista, danes pa chefa) Matjaža Sedeja, ki z ženo Tino zadnjih nekaj let skrbi za to, da Jošt postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. Takole je prve vtise o temeljito obnovljenem hotelu na Brdu strnil Andrija Prlainović, ki je v 15 letih z reprezentanco osvojil tako olimpijsko zlato kot tudi pet naslovov svetovnih prvakov: »Na Brdu smo se že v preteklosti odlično počutili, zdaj pa je v obnovljenem hotelu bivanje še bolj prijetno. V Kranj vsakokrat radi pridemo, saj imamo tukaj mir in odlične razmere za priprave.«
Spoštujejo tradicijo
Njegov soigralec Filip Filipović, ki je bil del reprezentance že med letoma 2008 in 2012, ko je bila Srbija na olimpijskih igrah bronasta, zlato pa je na olimpijskih igrah osvojil leta 2016, je dodal: »V hotelu so se zidovi zdaj res spremenili, a ljudje so s prijaznostjo, ki jo cenimo, ostali enaki in to je tisto, kar šteje.«
Oba se po poldrugem desetletju že počasi poslavljata od reprezentančne vrste in svoje mesto prepuščata mlajšim generacijam. Podobno kot igralca, ki smo ju za nekaj minut zmotili med prostim popoldnevom, ki so ga preživeli na Joštu, je o obnovljenem hotelu razmišljal legenda vaterpola in selektor srbske reprezentance Dejan Savić: »Hotel se je moderniziral, a pomembno je predvsem to, da je obdržal prijaznost in gostoljubje, ki smo ju vajeni že od preteklih obiskov.«
Srbska reprezentanca v vaterpolu je Kranj za priprave tokrat izbrala šestič, saj imajo tu po besedah naših sogovornikov odlične razmere za priprave, poleg tega imajo tu tudi veliko prijateljev, ki poskrbijo za to, da je njihov obisk Gorenjske še za odtenek bolj prijeten. »Kranj nam prinaša srečo, hkrati pa je tradicija nekaj, kar v Srbiji spoštujemo,« se je ob namigih, da vsakokrat posežejo po visoki uvrstitvi, ko pred velikimi tekmovanji obiščejo gorenjsko metropolo, s šarmantno donečim glasom nasmehnil selektor Dejan Savić.
Gorenjska pred Barcelono
In se brž zresnil, ko je nadaljeval misel: »Priprave tukaj so resne in zahtevne, treningi težki. Ob takšnih naporih je pomembno tudi, da prosti čas dobro izkoristimo in ga zapolnimo z zanimivimi obiski – eden od teh je vsakokrat pri našem prijatelju Matjažu Sedeju, kjer se vsi odlično počutimo.«
Selektor Dejan Savić hvali razmere za priprave. FOTOgrafiji: Špela Ankele
Dodal je, da imajo vaterpolisti te dni treninge trikrat na dan: dvakrat so v kranjskem letnem bazenu, zjutraj in zvečer, vmes imajo še trening v telovadnici. V Kranju, kjer je vaterpolo nedvomno eden od priljubljenih športov, ima srbska reprezentanca veliko vrstnikov, prijateljev, znancev in tistih, ki so v ta šport preprosto zaljubljeni. Občasno jih obiščejo na treningih in takšnih obiskov so, pravi Dejan Savić, vselej veseli. Pred odhodom na olimpijske igre – srbska reprezentanca je bila na zadnjih igrah Riu v zlata – legendarni Dejan Savić na vprašanje o tem, s kakšnimi občutki se podajajo branit olimpijsko zlato, odgovarja preudarjeno: »Ne bi govoril o tem, ali in kaj branimo. Mi vedno upamo na najboljšo uvrstitev, do tja pa gremo vedno korak za korakom. Tako bo tudi na olimpijskih igrah, ki so specifične tudi zato, ker so, zaradi pandemije, na neparno leto.« O pričakovanjih (srbske) javnosti pa takole: »Domača javnost je vedno specifična in kritična, nekako ni objektivna in ima previsoka pričakovanja. Od nikogar ni realno vedno pričakovati zlate medalje. Je pa zanimivo predvsem to, da nismo pod nikakršnim pritiskom.«
Sicer pa smo tisto popoldne, ko so nad Kranjem gostovali srbski vaterpolisti, ujeli tudi to, da naj bi se reprezentanca odločala med dvema lokacijama za priprave, in sicer so tehtali, ali naj se podajo v Barcelono ali na Gorenjsko. Pa so se, predvsem zaradi dolgoletnega prijateljstva s chefom Sedejem, ki je za vrhunske športnike s svojo uigrano ekipo pripravil kup dobrot, odločili za Kranj!
